VSL sklep III Cp 5632/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se

izvršba, prekinjena z dnem 4.6.2000, nadaljuje z vstopom nove upnice

K.K., ki prevzame izvršbo v stanju, kakršno je ob vstopu.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil dolžnik. Sodišču druge stopnje

predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Pravi, da o nastalem

problemu ne more razpravljati z dedinjo K.K., saj ne pozna situacije,

zaradi katere je nastal sporni problem. Pojasnjuje, da računa za

sodelovanje na sejmu v Slovenj Gradcu ni plačal, ker na sejmu ni

sodeloval. Račun je ostal odprt le zaradi administrativne napake. Na

njegovem sejemskem mestu je bila velikanska luža, ki je ovirala

dostop strankam do prikolice. Zato se je z gospodom K. dogovoril, da

bo sejem zapustil. Poudarja, da brez dogovora sejma sploh ne bi mogel

zapustiti, saj je bil sejemski prostor zavarovan z ograjo in

varnostno službo.

Upnica je na pritožbo odgovorila, vendar sodišče druge stopnje

njenega odgovora ni upoštevalo in ji zanj tudi ni priznalo

priglašenih stroškov, saj se v pritožbenem postopku proti sklepu

določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP o odgovoru na pritožbo, ne

uporabljajo (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in

zavarovanju - ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka z dediči

umrlega upnika je procesni sklep, s katerim sodišče odloči o tem, s

kom in kdaj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen

zaradi smrti stranke. Za izdajo tega sklepa zadošča, da je oseba, s

katero je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje postopka, s sklepom

o dedovanju iz 214. člena Zakona o dedovanju ugotovljena in

razglašena za dediča in da jo je sodišče pozvalo, da prevzame

postopek (3. odst. 24. člena in 37. člen ZIZ, 1. odst. 208. člena ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob izdaji sklepa o nadaljevanju postopka

prvostopno sodišče torej presoja le obstoj formalnih pogojev za

nasledstvo v postopku, ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo, ali

dedič sporno zadevo sploh pozna. Rešitev vprašanja o morebitni

neutemeljeni izstavitvi spornega računa, na kar se sklicuje

pritožnik, zato ni predmet odločanja sodišča ob izdaji sklepa o

nadaljevanju izvršbe. Glede na nesporno dejstvo, da je K.K. dedinja

pokojnega F.K. (kar je razvidno tudi iz pravnomočnega sklepa o

dedovanju C3), to torej zadostuje, da se izvršilni postopek nadaljuje

z njo kot upnico.

Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede

kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst.

350člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da

sodišče prve stopnje ni storilo nobene izmed navedenih bistvenih

kršitev določb postopka in je pravilno uporabilo materialno pravo.

Zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje, na podlagi

2tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.