VSL sklep III Cp 2797/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.2797.2005Področje: izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–1▾
Jedro povzetek sodišča
Dolžnik ni več solastnik nepremičnine, na katero je bila predlagana
izvršba. Ker s tem pogoji za opravo izvršilnih dejanj izvršbe na
nepremičnino niso bili več izpolnjeni oziroma je odpadla podlaga za
vodenje nepremičninske izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče ustaviti
izvršbo na nepremičnino.
Izrek
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu
razveljavi (drugi odstavek izreka sklepa) in zadeva v tem obsegu vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tretjega in odložilo
nepremičninsko izvršbo do pravnomočne rešitve pravde, ki teče pred
Okrajnim sodiščem na Jesenicah pod opr. št. P 18/2004.
Upnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero
uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in
bistvene kršitve določb postopka. Predlaga razveljavitev sklepa
sodišča prve stopnje v delu, v katerem je odločeno, da se izvršba
odloži do pravnomočne rešitve pravde, ki teče pred Okrajnim sodiščem
na Jesenicah pod opr. št. P 18/2004. Navaja, da bi moralo sodišče
upoštevati dejstva in dokaze, ki obstajajo v času vložitve predloga
za izvršbo, ne pa tistih, ki obstajajo v času, ko je treba izvršbo
samo še realizirati. Sodišče bi moralo z zaznambo ali na drug način
zaščititi upnika v postopku izvršbe s tem, da prepreči morebitno
odsvojitev in obremenitev nepremičnine v času od vložitve predloga za
izvršbo dalje. Sodišče se napačno sklicuje na določilo 5. odstavka
168člena ZIZ, ki daje upniku možnost, da vpiše lastninsko pravico
na dolžnika. Posledično je napačno tudi sklepanje sodišča, da je na
podlagi 6. odstavka 168. člena ZIZ dolžno izvršbo odložiti do
pravnomočne rešitve pravde opr. št. P 18/2004 pred naslovnim
sodiščem. Omenjeni določbi veljata le v primeru, ko upnik ob vložitvi
predloga za izvršbo ne razpolaga z ustreznim zemljiškoknjižnim
izpiskom. V obravnavanem primeru pa je upnik s takšnim izpiskom
razpolagal. Sodišče je z odlogom izvršbe zanemarilo varstvo upnika
ter v dodatnem obsegu zaščitilo dolžnika, za katerega pa je iz spisa
jasno razvidno, da izigrava zakon.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo na
solastni del (1/3) dolžnikove nepremičnine parc. št. 1042/4, vl. št.
676, k.o. D... v izterjavo glavnice v skupnem znesku 6.125.793,53 SIT
z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po obvestilu izvršilnega sodišča o
dovolitvi izvršbe pa je zemljiškoknjižno sodišče odločilo, da se
zaznamba sklepa o izvršbi na omenjeno nepremičnino v zemljiški knjigi
ne opravi, saj dolžnik ni več solastnik omenjene nepremičnine, ampak
je to B. Ž., ki je vložil predlog za zemljiškoknjižni vpis pridobitve
lastninske pravice 16.9.2003 oziroma pred vložitvijo izvršilnega
predloga. Ker s tem pogoji za opravo izvršilnih dejanj izvršbe na
nepremičnino niso bili več izpolnjeni oziroma je odpadla podlaga za
vodenje nepremičninske izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče ustaviti
izvršbo na nepremičnino. S tem bi postal ugovor tretjega, ki ga je
vložil B. Ž., brezpredmeten. Izvršilno sodišče, ki ni postopalo tako,
je ugovor tretjega zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 65. člena
Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), nepremičninsko
izvršbo pa odložilo. Ker je odločitev o ugovoru tretjega postala
pravnomočna je predmet presoje v pritožbenem postopku le še odločitev
o odlogu izvršbe. Ta je napačna, ker sodišče prve stopnje ni
presojalo pogojev za odlog izvršbe po določilu 73. člena ZIZ v zvezi
z 22. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št.
U-I-110/03-16 z dne 14.4.2005, pa tudi zato, ker je sodišče izvršbo
odložilo do rešitve pravde, ki teče pri Okrajnem sodišču na Jesenicah
pod opr.št. P 18/2004. Ob ugotovitvi pogojev za odlog izvršbe bi bil
odlog mogoč do konca pravdnega postopka po tožbi tretjega na
nedopustnost izvršbe, ne pa pravdnega postopka, v katerem upnik
izpodbija dolžnikova pravna dejanja in v katerem ne zahteva
vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, tako kot bi to
izhajalo iz razlogov izpodbijanega sklepa, ampak zahteva, da je
tretji dolžan dopustiti, da si tožnik svojo terjatev do dolžnika
poplača s prodajo solastnega dela nepremičnine tretjega (prim. tožbo
z dne 23.2.2004, opr. št. P 18/2004). Zaradi napačne uporabe 73.
člena in 168. člena ZIZ je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v
izpodbijanem delu razveljaviti in v tem obsegu vrniti zadevo sodišču
prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem
postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑