VSL sklep II Cp 1622/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek

zaradi umika tožbe, ker tožeča stranka v roku, ki ga je določilo

sodišče, kljub opominu ni plačala sodne takse za tožbo.

Proti sklepu se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka

pritožila tožeča stranka, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno

sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da iz

pooblastila tožeče stranke izhaja, da pooblaščenke ni pooblastila za

sprejem naloga oz. opomina za plačilo sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se je pri reševanju pritožbe oprlo na v času

izdaje izpodbijanega sklepa veljavno določilo 4. odst. 180. čl.

Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki je uzakonil fikcijo, da se tožba

šteje za umaknjeno, če tožeča stranka ne plača predpisane takse za

tožbo po opominu, ki ji ga je poslalo sodišče, in niso dani pogoji za

oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da omejitev v pooblastilu (priloga A 1),

v katerem je navedeno, da pooblastilo ne velja za sprejem opominov za

plačilo sodne takse, ni veljavna, zato je ni mogoče upoštevati. Kadar

ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, če ni v ZPP

drugače določeno (1. odst. 137. čl. ZPP). Določbe o vročanju so

kogentne narave, zato njihova uporaba ne more biti odvisna od volje

strank. Določilo 94. čl. ZPP stranki sicer omogoča, da pooblastilo

omeji, vendar pa se lahko taka omejitev nanaša le na posamezna

procesna dejanja, ne pa za vročitve v zvezi s procesnimi dejanji, za

katera pooblaščenec sicer ima pooblastilo. Plačilo sodne takse je

poleg tega element popolnosti tožbe. Če je tožnik za vložitev tožbe

pooblastil odvetnika, mora to pooblastilo vsebovati tudi pooblastilo

za ukrepe v zvezi s popravo tožbe.

Ker tožeča stranka sodne takse za tožbo, čeprav je prejela opomin za

njeno plačilo, ni plačala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo,

da se tožba šteje za umaknjeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo

zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.

tč. 365. čl. ZPP).