VSL sklep III Cp 3252/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom v točki I.

izreka ugotovilo višino terjatev obeh upnikov, v točki II. izreka je

ugotovilo, da sta oba upnika L.B. in J.A. pridobila zastavno pravico

na naroku dne 10.6.2002, na katerem je bil opravljen rubež

nevknjižene nepremičnine po 211. členu ZIZ in da zaradi tega glede

glavne terjatve uživata sorazmerno poplačilo. V točki III. izreka je

odločilo, da se iz izkupička 5,002.029,00 SIT poravnajo najprej

izvršilni stroški obeh upnikov, in sicer upnice L.B. v višini

444.552,53 SIT in J.A. v znesku 187.764,39 SIT, nato davek na promet

nepremičnin v znesku 100.040,60 SIT, nato delno terjatev upnice

L.B. v znesku 2,305.633,41 SIT ter še delno terjatev upnika J.A. v

znesku 1,964.058,09 SIT. V IV. točki izreka je odločilo, da ostaneta

nepoplačani terjatev upnice L.B. v znesku 2,104.491,44 SIT, ki se

obrestuje od 13.5.2005 dalje in terjatev upnika J.A. v znesku

1,805.188,46 SIT, ki se obrestuje od 13.5.2005 dalje. V V. točki

izreka je računovodstvu Okrožnega sodišča v Novem mestu naročilo, da

po pravnomočnosti tega sklepa izplača upnici L.B. znesek 2,750.185,94

SIT, upniku J.A. znesek 2,151.822,48 SIT in Davčnemu uradu Novo mesto

znesek 100.040,60 SIT.

Zoper navedeni sklep se je pritožila upnica L.B.. Meni, da njena

terjatev nima istega vrstnega reda kot terjatev upnika J.A. in zato

terjatvi ne moreta uživati sorazmernega poplačila. Pravi, da je prva

vložila predlog za izvršbo, šele naknadno pa je k tej izvršbi

pristopil upnik J.A.. Z objavo zapisnika o rubežu predmetne

nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo z dne 10.6.2002, je

prva pridobila zastavno pravico na tej nepremičnini, saj je prva

vložila predlog za izvršbo. Pritožnica se sklicuje tudi na določbo

87člena ZIZ, po kateri se v primeru, ko je ista premična stvar

zarubljena za več upnikov, pridobitev zastavne pravice na tej

premičnini določa po dnevu vložitve predloga za izvršbo. Enako bi

zato moralo veljati tudi v primeru, ko je bila za več upnikov hkrati

zarubljena nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo. Pravi

tudi, da je na zapisniku o rubežu te nepremičnine z dne 10.6.2002

navedena kot prva upnica. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da

pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da ima

prednost pri poplačilu svoje terjatve ter da se najprej in v celoti

poplača njena terjatev, podrejeno pa da izpodbijani sklep razveljavi

in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisa izhaja, da je izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, ki ni

vpisana v zemljiški knjigi - garsonjero v izmeri 30,5 m2 v 1.

nadstropju stanovanjskega bloka na naslovu X, parc. št. Y k.o.

K, predlagala najprej upnica L.B., in sicer dne 24.5.2001.

Prvostopenjsko sodišče je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o

izvršbi opr. št. I 01/00114 (prejšnja opravilna številka v tej

zadevi) dne 21.11.2001, ki je postal pravnomočen dne 8.1.2002. Dne

4.12.2001 je predlagal izvršbo na isto nepremičnino dolžnika upnik

J.A.. Prvostopenjsko sodišče je predlogu ugodilo s sklepom o izvršbi

opr. št. In 2001/00227 dne 15.3.2002, s katerim je tudi odločilo o

pristopu k izvršbi opr. št. In 2001/00114, sklep pa je postal

pravnomočen dne 11.4.2002. Dne 10.6.2002 je prvostopenjsko sodišče

opravilo narok, na katerem je hkrati in v korist obeh upnikov

zarubilo dolžnikovo nepremičnino, zapisnik o rubežu pa je bil dne

6.9.2002 objavljen v Uradnem listu RS. Pritožbeno sodišče ugotavlja,

da je odločitev sodišča prve stopnje glede na navedeno pravilna. Po

določbi 3. odst. 211 člena v zvezi z 2. in 3. odst. 170. člena ZIZ

(Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS št. 51/1998 - pred

uveljavitvijo novele ZIZ-A, Uradni list RS, št. 75/2002) pridobi

upnik v primeru, ko gre za izvršbo na nepremičnino dolžnika, ki ni

vpisana v zemljiško knjigo, zastavno pravico na tej nepremičnini in s

tem pravico do poplačila iz te nepremičnine, z objavo zapisnika o

rubežu nepremičnine (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št.

Up-232/02 z dne 11.12.2003). Zastavna pravica, ki kot stvarna pravica

učinkuje absolutno, to je zoper vsakogar, lahko nastane šele, ko je

navzven zaznavna, zapisnik o rubežu nepremičnine pa ima zato učinek

zaznambe sklepa o izvršbi oziroma učinek pridobitve zastavne pravice

na nepremičnini šele z objavo v Uradnem listu RS. V predmetni zadevi

je prvostopenjsko sodišče zapisnik o rubežu dolžnikove nepremičnine v

korist upnice L.B. in upnika J.A. objavilo v Uradnem listu RS dne

6.9.2002, torej za oba upnika istočasno, saj je šlo za objavo istega

rubežnega zapisnika. Oba upnika sta s tem pridobila zastavno pravico

na dolžnikovi nepremičnini istočasno, njuni terjatvi pa se glede na

določbo 200. člena ZIZ poplačata le sorazmerno, saj s prodajo

dosežena kupnina ne zadošča na njuno popolno poplačilo. Pritožbene

navedbe o tem, da je upnica L.B. pridobila zastavno pravico na

predmetni nepremičnini prva, ker je tudi prva vložila predlog za

izvršbo, so tako neutemeljene. Za pridobitev zastavne pravice na

nevpisani nepremičnini je odločilen trenutek objave rubežnega

zapisnika (podobo kot je pri nepremičninah, ki so vpisane v zemljiško

knjigo, za nastanek zastavne pravice odločilen trenutek zaznambe

sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi), ne pa čas vložitve predloga za

izvršbo. Na to ne vpliva niti drugačna ureditev časa pridobitve

zastavne pravice na premičninah v primeru, ko je premičnina

zarubljena za več upnikov istočasno (3. odst. 87. člena ZIZ).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnice L.B. na podlagi 2. točke

265člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in potrdilo

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker pritožnica s pritožbo ni

uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.