VSL sklep I Cp 1480/99

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pri vl. št. 360 k.o. se odreja izbris zaznambe zavrnitve predloga.

O. A. je predlagala zemljiškoknjižne vpise na podlagi pogodbe o delitvi solastnih stvari z dne 19.11.1997. Zemljiškoknjižna referentka je predlog zavrnila in odredila zaznambo te zavrnitve.

O. A. je sklepu ugovarjala, sodišče prve stopnje pa je nato z izpodbijanim sklepom odločilo, da ostane v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke.

Proti sklepu se O. A. pritožuje. Meni, da je iz pogodbe jasno razvidna volja vseh strank. S svojimi overjenimi podpisi so potrdile, da se strinjajo tudi z 2. točko pogodbe. Res je pogodba nekoliko nestrokovno sestavljena, v resnici pa je tudi laiku jasna. Predlaga, da se odloči, da se delež M. B., t.j. 2/16, ki ju je podedoval po sklepu o dedovanju I D 240/96, vknjiži na ime O. A..

Pritožba ni utemeljena.

Člen 86 Zakona o zemljiški knjigi - ZZK določa v 4. točki 1. odstavka, da sodišče dovoli vpis med drugim, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz vsebine listine. Listina mora torej biti jasna, razumljiva in nedvoumna. V zvezi z listino torej ne sme biti nikakršnega dvoma o njeni vsebini.

Pogodba o delitvi solastnih stvari z dne 19.11.1997 ni taka.

Sodišče prve stopnje je razloge za to zapisalo v sklepu o zavrnitvi predloga z dne 9.4.1999 in jih pojasnilo tudi v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče se strinja s tem, da pogodba ni jasna in iz nje ni jasno razvidna volja solastnika M. B., da svoj solastninski delež prenaša na predlagateljico. To, kar je sedaj predlagateljica zapisala v pritožbi - da naj se torej delež M. B. vknjiži na ime O. A. - bi moralo biti jasno in nedvoumno razvidno iz pogodbe. Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen postopek, ki se izvaja na podlagi listin, zato morajo biti listine take, da ne puščajo dvoma o njihovi vsebini.

Tako je bilo torej treba po določbi 2. točke 95. člena ZZK pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa odločiti o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga.