VSL sklep III Cp 1648/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1648.99Področje: izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–1▾
Jedro povzetek sodišča
Kdaj je ugovor obrazložen, določa zakon: ko dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze. Dokaze kot sredstvo dokazovanja resničnosti trditev o pravno relevantnih dejstvih določa ZPP, med njimi tudi priče. Ker gre za procesno in ne materialno vprašanje, je dolžnik s tem, ko je k svojim ugovornim trditvam predlagal zaslišanje prič, zahtevi iz 2. ost. 53. čl. ZIZ zadostil. Izvršilno sodišče se v to, ali bodo priče vedele izpovedati kaj pravno pomembnega ali ne, ne more spuščati; takšna ocena je vnaprej tudi nemogoča.
Izrek
Pritožbi se ugodi. Izpodbijani sklep se razveljavi in se zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo svoj sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je izvršbo dovolilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku.
Zoper sklep se pritožuje upnik in predlaga njegovo razveljavitev.
Opozarja, da je dolžnik zatrdil le, da je bil sklenjen dogovor o odlogu plačila, torej terjatev samo priznava. To pa pomeni, da je podana situacija, ko bi sodišče moralo postopati po določbah 1. odst.
59čl. ZIZ. Ker dolžnik terjatev priznava, je odločanje o njeni utemeljenosti v pravdi nepotrebna. Kot je poudaril že v odgovoru na ugovor, pa še vedno meni, da je ugovor neobrazložen, saj s tem, ko je navedel priče, le prikazuje utemeljenost, ki je dejansko ni.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik sicer nima prav, ko trdi, da je ugovor neobrazložen. Kdaj je ugovor obrazložen, določa zakon: ko dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze (2. odst. 53. čl. ZIZ).
Dokaze kot sredstvo dokazovanja resničnosti trditev o pravno relevantnih dejstvih določa ZPP, med njimi tudi priče (235. čl. cit.
zakona). Ker gre za procesnopravno in ne materialnopravno vprašanje, je dolžnik s tem, ko je k svojim ugovornim trditvam predlagal zaslišanje prič, zahtevi iz 2. odst. 53. čl. ZIZ zadostil, izvršilno sodišče pa se v to, ali bodo priče vedele izpovedati kaj pravno pomembnega ali ne, ne more spuščati; takšna ocena je vnaprej tudi nemogoča.
Pravilno pa pritožba opozarja, da dolžnik ne osporava terjatve, ampak trdi le, da zaradi dogovora o odlogu plačila še ni zapadla in da je bil predlog za izvršbo preuranjen. To pomeni, da je podana situacija iz 1. odst. 59. člena ZIZ: dolžnik bo lahko trditev, da je bil dogovorjen odlog plačila, dokazal v pravdi, na katero ga bo izvršilno sodišče moralo napotiti.
Pritožbeno sodišče je zato moralo izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), prvostopno pa bo moralo dolžnika po 1. odst. 59. čl. ZIZ napotiti na pravdo.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑