VSL sklep II Cpg 929/99

Ugovor dolžnika (z dne 26.8.1999) se zavrne kot neutemeljen in se sklep o izvršbi potrdi.

Sodišče prve stopnje je neobrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Dolžnik je v ugovoru navedel, da je glede na priloženo dokumentacijo nujno za odgovor pridobiti mnenje takratnega vodje gradbene operative oz. gradbišča, ki ni več zaposlen pri dolžniku.

Ugovor ni utemeljen.

Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik (v roku 8 dni od njegove vročitve) vloži ugovor (prim. 2. in 3. odstavek 9. člena ZIZ). Vendar pa mora biti ugovor obrazložen (po 2. odstavku 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odstavkom 62. člena ZIZ). Tako mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo. V ugovoru namreč ni obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve in zato ni navedel dejstev, s katerimi bi ga moral utemeljiti. Brez konkretnih trditev o tem, zakaj bi bilo "nujno pridobiti mnenje" vodje gradbišča, tudi predlagani dokaz ne more biti pravno upošteven, saj iz ugovora ni razbrati, katere trditve naj bi se z izvedbo predlaganega dokaza dokazovale. Glede na to je bil nadaljni postopek sodišča prve stopnje, ki je neobrazložen (in v posledici neutemeljen) ugovor dolžnika poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, povsem v skladu s 5. odstavkom 62. člena ZIZ.

Ker tudi ni najti razlogov, na katere je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno ugovor dolžnika zavrniti kot neutemeljen in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi (po 2. točki 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).