VSL sodba I Cp 1454/99

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi z dne 17.10.1996 opr. št. I 1046/96 ostane v veljavi tudi v 1. in 3. točki, tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki povrniti 10.080,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.5.1999 dalje do plačila.

Proti navedeni sodbi se je pritožila tožena stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da do danes ni prejel tožbe. Sodišče dne 25.5.1999 ne bi smelo opraviti glavne obravnave, saj je toženec izostanek opravičil.

Ugovora zoper sklep o izvršbi ni mogoče upoštevati kot odgovor na tožbo. Po 380. členu Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR se terjatve za električno energijo lahko uveljavljajo le za eno leto nazaj.

Pritožba ni utemeljena.

V izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine se tristransko procesno razmerje med sodiščem in dolžnikom ter upnikom in dolžnikom vzpostavi z vročitvijo sklepa o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo, dolžniku (prvi odstavek 39. člena Zakona o izvršilnem postopku, Ur. l. SFRJ št. 20/78 - Ur. l. RS št. 1/94 - ZIP). Ob dejstvu, da je toženec sklep o izvršbi prejel 9.3.1998, kar je potrdil z lastnoročnim podpisom, pritožbeni ugovor, da ni prejel tožbe, ni utemeljen. S tožbo se začne redni pravdni postopek (185. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pa z vložitvijo predloga za izvršbo (2. odstavek 35. člena ZIP).

Če se sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, razveljavi sodišče, pri katerem je vložen ugovor, sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba in opravljena dejanja, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odstavek 55. a člena ZIP). Ker sme dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbijati samo z ugovorom, na podlagi katerega se postopek prevede v običajen kontradiktoren postopek, ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebinsko ustreza odgovoru na tožbo v rednem pravdnem postopku (285. člen ZPP).

Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo dne 25.5.1999 opravilo na podlagi 295. člena ZPP, pri čemer je bil toženec na narok pravilno vabljen. Njegova vloga z dne 18.5.1999, v kateri je zgolj navedel, da se obravnave ne bo mogel udleležiti zaradi zdravstvenih razlogov, česar ni podkrepil z nikakršnimi listinskimi dokazi, ne napotuje na zaključek, da je bil z naroka opravičeno odsoten.

Neutemeljen je tudi ugovor zastaranja tožene stranke. Le ta se v pritožbi sicer sklicuje na enoletni zastaralni rok iz prvega odstavka 378. člena ZOR, vendar pa ni pojasnila, kdaj po njenem mnenju naj bi pričelo teči zastaranje sporne terjatve oziroma kdaj je zastaranje nastopilo (361. in 362. člen ZOR). Ker ugovor ni konkretiziran, podrobnejši odgovor pritožbenega sodišča nanj ni potreben.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in tudi ni zasledilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 368. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.