VSL sklep I Cpg 96/99

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke zoper sodbo opr. št. X Pg 728/94 z dne 7.10.1998 kot prepozno.

Proti sklepu je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo, v kateri navaja, da ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila sodba pooblaščencu tožene stranke vročena dne 2.12.1998. Tega dne je sodbo dvignil kurir S. d.d. Ljubljana, ki uslužnostno prinaša pooblaščencu sodno pošto. Pooblaščenec pa je zaradi daljše odsotnosti vročilnico podpisal dne 11.1.1999, zato je dne 12.1.1999 vložena pritožba pravočasna.

Pritožba ni utemeljena.

Sodno pisanje se je v tej zadevi toženi stranki vročalo po sodišču (133. čl. ZPP). Sodba je bila odpremljena dne 30.11.1998. Ker sodišču vročilnica za vročitev sodbe pooblaščencu tožene stranke do dne 7.1.1999 ni bila vrnjena (pooblaščenec tožeče stranke pa je sodbo prejel že 2.12.1998), je sodišče prve stopnje tega dne izdalo odredbo, da se reklamira povratnica za vročitev sodbe pooblaščencu tožene stranke in dne 13.1.1999 odredilo, da se na podlagi podatkov v vložišču sodišča (odvetnikove mape) ugotovi, kdaj je bila sodba vročena pooblaščencu tožene stranke. Iz takega poteka ravnanj sodišča prve stopnje je razvidno, da je sodišče ocenilo, da se je vročilnica izgubila, ker se ni vrnila v mesecu dni od odpreme sodne pošiljke in je zato začelo ugotavljati na drugačen način, kdaj je bilo sodno pisanje vročeno pooblaščencu tožene stranke (7. odst. 149. čl. ZPP).

Pri tem je na podlagi podatkov evidenčne knjige ugotovilo, da je bila sodba vložena v pooblaščenčevo mapo dne 1.12.1998 in da jo je pooblaščenec dvignil dne 2.12.1998. Na podlagi teh podatkov je zaključilo, da je bilo sodno pisanje toženi stranki vročeno dne 2.12.1998 in je zato dne 12.1.1999 vloženo pritožbo štelo kot prepozno.

Tožena stranka v pritožbi ne zanika ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila sodba prevzeta v sodnem vložišču dne 2.12.1998, trdi le, da je ni prevzel pooblaščenec sam, pač pa kurir S. d.d. Ljubljana, ki uslužnostno prinaša pooblaščencu tožene stranke sodno pošto. Zato trdi, da je za presojo pravočasnosti pritožbe odločilen datum, ki ga je pooblaščenec zapisal na vročilnici (11.1.1999), ki jo je podpisal potem, ko se je po njegovih trditvah po daljši odsotnosti vrnil. Zato trdi, da je dne 12.1.1999 vložena pritožba pravočasna.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se v spisu res nahaja vročilnica, na kateri je navedeno, da je bila sodba pooblaščencu tožene stranke vročena dne 11.1.1999. Na njej ni podpisa vročevalca (1. odst. 149. čl. ZPP). Iz uradnega zaznamka na tej vročilnici izhaja, da sodišče prve stopnje v času odločanja o pravočasnosti pritožbe z vročilnico še ni razpolagalo, ker je bila ta po ugotovitvah sodišča vrnjena v vložišče sodišča šele dne 22.1.1999. Sodišče prve stopnje pa je izpodbijani sklep izdalo dne 18.1.1999. Zato se v njem tudi ni opredelilo do v vročilnici zapisanega podatka o prejemu sodne pošiljke.

Po pritožbenih navedbah ni sporno, da so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila sporna pošiljka v vložišču prevzeta dne 2.12.1998, pravilne. Sporno je le vprašanje, ali je šteti prevzem sodne pošiljke po osebi, ki jo pritožnik opredeljuje kot uslužnostnega pooblaščenca, kot vročitev pooblaščencu tožene stranke ali pa šteti kot datum vročitve datum, ki ga je pooblaščenec zapisal na vročilnici in ki ga opredeljuje kot datum, ko je sam prevzel sodbo.

Kako se sodna pisanja vročajo, kadar ima stranka za pooblaščenca odvetnika, je določeno v 138. in 139. čl. ZPP. Po teh določbah se dostavljajo odvetniku tudi pošiljke, za katere je predpisana osebna vročitev. Oseba, ki za odvetnika opravlja določene posle (prevzema sodna pisanja na sodišču) se šteje za osebo iz 139. čl. ZPP. Zato se šteje, da je vročitev odvetniku kot pooblaščencu opravljena tistega dne, ko je bila sodna pošiljka izročena tej osebi in ne tistega dne, ki ga je odvetnik naknadno zapisal na vročilnici (6. odst. 149. čl.

ZPP). Iz navedenega izhaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo sodno pisanje (sodba) v tem primeru toženi stranki oziroma njenemu pooblaščencu vročeno dne 2.12.1998, ko je pošiljko pri sodišču prevzela oseba, ki je za odvetnika opravljala posle prevzema sodnih pošiljk, pravilna in ne drži pritožbena trditev, da je bila sodba vročena pooblaščencu tožene stranke šele dne 11.1.1999, ko je kot datum prevzema na vročilnici zapisal sam.

Sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila pritožba zoper sodbo zavržena kot prepozna, je zato pravilen, pritožba pa neutemeljena.

Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. čl. ZPP).

Glede na uspeh na pritožbo mora tožena stranka sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 166. čl.

ZPP).