VSM sklep Cp 834/98

sklenilo: Pritožbo se zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka je dolžna sama trpeti svoje stroške pritožbenega postopka.
OBRAZLOŽITEV Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožena stranka motila tožečo stranko v soposesti dokumentov - to je mesečnih potrdil o plačilu oziroma računov od 1.5.1995 naprej za telefon, televizijsko naročnino, elektriko, plin, obratovalne stroške, kabelski priključek ter položnice o plačilu obrokov za stanovanje od 29.4.1995 naprej tako, da je te dokumente odnesla iz skupnega stanovanja št. () v prvem nadstropju stanovanjske hiše K.
() v Mariboru in ji s tem onemogočila souporabo teh.
Zavrnilo je tudi dajatveni del zahtevka po vzpostavitvi v prejšnje stanje, kot tudi prepoved bodočih posegov v soposest tožeče stranke. Glede na uspeh v pravdi je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 55.867,50 SIT.
Zoper citirani sklep se pritožuje tožeča stranka ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 353. člena v zvezi s 438. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Pritožba predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče v celoti ugodi zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki.
Pritožba ni utemeljena.
Katere bi naj bile bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožba izrecno ne pove, ker pa pritožbeno sodišče pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti - drugi odstavek 365. člena ZPP takšnih kršitev ni našlo, ta pritožbeni razlog ni podan.
Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vse bistvene okoliščine za odločitev v tej zadevi popolno in tudi pravilno ugotovilo, glede na takšne dejanske ugotovitve pa je uporabilo tudi pravo materialno pravo in vse v razlogih izpodbijanega sklepa tudi skrbno obrazložilo. Pritožbeno sodišče zato povzema kot pravilne razloge izpodbijanega sklepa, glede na pritožbena navajanja pa le še dodaja: Ni moč pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker da ni ugotovilo, da sta pravdni stranki razvezana zakonca ter da teče med njima nepravdni postopek pod opr. št. N () pri Okrajnem sodišču v Mariboru o delitvi skupnega premoženja. Iz razlogov izpodbijanega sklepa res sicer ne izhaja, da bi bili pravdni stranki razvezana zakonca, je pa to razbrati iz podatkov spisa, vendar pa pomanjkanje razlogov o tem nikakor ne vpliva na odločitev v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku vpogledalo v priloženi nepravdni spis pod opr. št. N () in tudi v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je toženec k predlogu za delitev skupnega premoženja priložil tudi kopije vseh položnic, ki so predmet tega pravdnega postopka, zato je tovrstni pritožbeni očitek v nasprotju z razlogi izpodbijanega sklepa in zato neutemeljen.
Neutemeljena pa so tudi nadaljnja pritožbena navajanja, da je pravni interes tožnice ravno v tem, ker da bo v nepravdnem, očitno pa tudi v pravdnem postopku (ker toženec zahteva tudi delež na stanovanju) potrebovala vso dokumentacijo, katero je toženec samovoljno odnesel. Že iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženec v nepravdni zadevi predložil kopije vseh položnic, ki so predmet tega obravnavanja, kot je že navedeno (to izhaja tudi iz samega priloženega nepravdnega spisa opr. št. N (), razen tega pa jih je tudi pripravljen izročiti tožnici, kar je prav tako povzeto v razlogih izpodbijanega sklepa in česar pritožba tudi ne zanika.
Sicer pa v primeru, če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, sodišče zahteva od te stranke, naj jo predloži, in ji zato določi rok; stranka pa ne sme odreči predložitve listine, če se je sama nanjo sklicevala v dokaz svojih navedb (po podatkih nepravdnega spisa je tako tudi v tej nepravdni zadevi) ali če gre za listino, ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati, ali če velja listina glede na njeno vsebino za skupno za obe stranki, kot je vse določeno v 233. členu ZPP.
Po navedenem, in ker je tožena stranka pripravljena izročiti kopije vseh dokumentov tožeči stranki, je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ni podan ekonomski in pravni interes po varstvu posesti oziroma soposesti.
Pavšalna pritožbena navajanja, da so med dokumenti, katere je odnesel toženec, tudi računi izvirajoči iz tožničine prejšnje zakonske zveze, so neutemeljena že glede na sam tožbeni zahtevek, ki namreč zahteva zgolj potrdila oziroma račune za telefon, televizijsko naročnino, elektriko, plin, obratovalne stroške, ter za kabelski priključek od 1.5.1995 naprej oziroma položnice o plačilu obrokov za stanovanje od 29.4.1995 naprej - torej za čas zakonske zveze pravdnih strank.
Po vsem obrazloženem je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 166. člena v zvezi s 438. členom ZPP. Tožeča stranka s svojo pritožbo ni uspela, zato je dolžna svoje stroške pritožbenega postopka trpeti sama.

sklenilo: Pritožbo se zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna sama trpeti svoje stroške pritožbenega postopka.

OBRAZLOŽITEV Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožena stranka motila tožečo stranko v soposesti dokumentov - to je mesečnih potrdil o plačilu oziroma računov od 1.5.1995 naprej za telefon, televizijsko naročnino, elektriko, plin, obratovalne stroške, kabelski priključek ter položnice o plačilu obrokov za stanovanje od 29.4.1995 naprej tako, da je te dokumente odnesla iz skupnega stanovanja št. () v prvem nadstropju stanovanjske hiše K. () v Mariboru in ji s tem onemogočila souporabo teh.

Zavrnilo je tudi dajatveni del zahtevka po vzpostavitvi v prejšnje stanje, kot tudi prepoved bodočih posegov v soposest tožeče stranke. Glede na uspeh v pravdi je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 55.867,50 SIT.

Zoper citirani sklep se pritožuje tožeča stranka ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 353. člena v zvezi s 438. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Pritožba predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče v celoti ugodi zahtevku tožeče stranke in toženi stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Katere bi naj bile bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožba izrecno ne pove, ker pa pritožbeno sodišče pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti - drugi odstavek 365. člena ZPP takšnih kršitev ni našlo, ta pritožbeni razlog ni podan.

Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vse bistvene okoliščine za odločitev v tej zadevi popolno in tudi pravilno ugotovilo, glede na takšne dejanske ugotovitve pa je uporabilo tudi pravo materialno pravo in vse v razlogih izpodbijanega sklepa tudi skrbno obrazložilo. Pritožbeno sodišče zato povzema kot pravilne razloge izpodbijanega sklepa, glede na pritožbena navajanja pa le še dodaja: Ni moč pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker da ni ugotovilo, da sta pravdni stranki razvezana zakonca ter da teče med njima nepravdni postopek pod opr. št. N () pri Okrajnem sodišču v Mariboru o delitvi skupnega premoženja. Iz razlogov izpodbijanega sklepa res sicer ne izhaja, da bi bili pravdni stranki razvezana zakonca, je pa to razbrati iz podatkov spisa, vendar pa pomanjkanje razlogov o tem nikakor ne vpliva na odločitev v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku vpogledalo v priloženi nepravdni spis pod opr. št. N () in tudi v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je toženec k predlogu za delitev skupnega premoženja priložil tudi kopije vseh položnic, ki so predmet tega pravdnega postopka, zato je tovrstni pritožbeni očitek v nasprotju z razlogi izpodbijanega sklepa in zato neutemeljen.

Neutemeljena pa so tudi nadaljnja pritožbena navajanja, da je pravni interes tožnice ravno v tem, ker da bo v nepravdnem, očitno pa tudi v pravdnem postopku (ker toženec zahteva tudi delež na stanovanju) potrebovala vso dokumentacijo, katero je toženec samovoljno odnesel. Že iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženec v nepravdni zadevi predložil kopije vseh položnic, ki so predmet tega obravnavanja, kot je že navedeno (to izhaja tudi iz samega priloženega nepravdnega spisa opr. št. N (), razen tega pa jih je tudi pripravljen izročiti tožnici, kar je prav tako povzeto v razlogih izpodbijanega sklepa in česar pritožba tudi ne zanika.

Sicer pa v primeru, če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, sodišče zahteva od te stranke, naj jo predloži, in ji zato določi rok; stranka pa ne sme odreči predložitve listine, če se je sama nanjo sklicevala v dokaz svojih navedb (po podatkih nepravdnega spisa je tako tudi v tej nepravdni zadevi) ali če gre za listino, ki jo mora po zakonu izročiti ali pokazati, ali če velja listina glede na njeno vsebino za skupno za obe stranki, kot je vse določeno v 233. členu ZPP.

Po navedenem, in ker je tožena stranka pripravljena izročiti kopije vseh dokumentov tožeči stranki, je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ni podan ekonomski in pravni interes po varstvu posesti oziroma soposesti.

Pavšalna pritožbena navajanja, da so med dokumenti, katere je odnesel toženec, tudi računi izvirajoči iz tožničine prejšnje zakonske zveze, so neutemeljena že glede na sam tožbeni zahtevek, ki namreč zahteva zgolj potrdila oziroma račune za telefon, televizijsko naročnino, elektriko, plin, obratovalne stroške, ter za kabelski priključek od 1.5.1995 naprej oziroma položnice o plačilu obrokov za stanovanje od 29.4.1995 naprej - torej za čas zakonske zveze pravdnih strank.

Po vsem obrazloženem je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 166. člena v zvezi s 438. členom ZPP. Tožeča stranka s svojo pritožbo ni uspela, zato je dolžna svoje stroške pritožbenega postopka trpeti sama.