VSL sklep Cpg 1081/95

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ker sta stranki sklenili arbitražni dogovor.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da sta se pravdni stranki res dogovorili za arbitražni način reševanja medsebojnih sporov v zvezi s sklenjeno delovršno (gradbeno) pogodbo, vendar je tožena stranka pogodbo razdrla, kar je tožeča stranka sprejela, čeprav je bila tedaj pogodba že v celoti realizirana.

Učinek razdrte pogodbe je, da stranki druga zoper drugo nimata nikakršnih obveznosti, v vsakem primeru pa določbe razdrte pogodbe nimajo nikakršne nadaljnje moči. Pritožnica je predlagala, da naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ("pod vodstvom drugega sodnika").

Pritožba ni utemeljena.

Pravdni stranki sta sklenili dogovor o razsodišču (arbitraži) kot sestavino pogodbe, s katero sta urejali svoje materialnopravne pravice in obveznosti. Dogovorjena razsodiščna klavzula (21. člen pogodbe) je tako postranska sestavina (materialnopravne) pogodbe, ki pa ima zaradi svojega procesnopravnega značaja (urejena je v določbah ZPP) osamosvojen, avtonomen status. Tako je tudi stališče ustaljene sodne prakse (primerjaj npr. odločbo VGSJ Sl 29/73 z dne 26.7.1973, obj. v ZSO 1/1/76, str. 316).

Razdrtje materialnopravne pogodbe povzroči pravne učinke (prenehanje pogodbenih obveznosti) na materialnopravnem področju (določa jih ZOR kot materialnopravni predis) in ne pomeni obenem razdrtja dogovora o razsodišču. Drugačno sklepanje bi bilo v nasprotju tudi s samim namenom razsodiščne klavzule. Njen namen je (če niv posameznem primeru s pogodbo drugače določeno) gotovo v tem, da predvideva način reševanja vseh medsebojnih sporov pogodbenih strank v zvezi z sklenjeno pogodbo, torej tudi sporov, ki nastanejo v zvezi oziroma na podlagi razdrtja pogodbe. Pravdni stranki z določbami 21. člena pogodbe arbitražnega načina reševanja njunih morebitnih sporov nista v ničemer omejevali. Tako se pokaže odločitev prvostopnega sodišča, ki je tožbo zavrglo na podlagi določbe 1. odt. 473. člena ZPP, kljub temu da je bila pogodba razdrta, kot pravilna.

Pritožbeno sodišče je po določbi 2. odst. 365. člena ZPP v zvezi z določbo 381. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje preizkusilo še glede razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker taki razlogi niso podani, je o določbi 2. točke 380. člena ZPP pritožčbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.