473. člen ZPP

Prvostopenjsko sodišče je zmotno razlago 10. čl. gradbene pogodbe, v katerem sta pravdni stranki določili, da morebitne "spore iz pogodbe rešuje arbitražna komisija, če ta ne uspe, pa pristojno sodišče v Kopru", kot dogovor o arbitraži. Arbitražna odločba nasproti strankam ima moč pravnomočne sodbe. Dogovora torej ni mogoče šteti za veljaven dogovor o arbitraži, glede na to, da ne predvideva obvezujoče narave odločbe "arbitražne komisije".

Kadar sta pravdni stranki s pogodbo dogovorili arbitražno reševanje spora, se po 1. odst. 473. čl. ZPP sodišče izreče za nepristojno in zavrže tožbo, vendar le na toženčev ugovor. Tega pa mora podati toženec najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavni, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari (2. odst. 473. čl. ZPP). Toženec pa je ugovor stvarne nepristojnosti tega sodišča v predmetnem sporu zaradi dogovorjenega arbitražnega reševanja spora prvič podal šele v pritožbi. Ker je glede na 2. odst. 473. čl. ZPP glede uveljavljanja takega ugovora prekludiran, njegovih pritožbenih ugovorov v tej smeri pritožbeno sodišče ni smelo več upoštevati. Načelo enakosti vseh upnikov, katerih terjatve so zapadle do začetka postopka prisilne poravnave (tako tistih, ki so se postopka prisilne poravnave udeležili, kot tudi tistih, ki v postopku prisilne poravnave svoje terjatve niso uveljavljali), narekuje tudi poplačilo upnikov skladno s pogoji sklenjene in potrjene prisilne poravnave. To pa pomeni, da je dolžnik dolžan upnikom poplačati v zmanjšanem znesku glede na zgoraj citirani določili 1. in 3. odst. 43. čl. ZPPSL le terjatve po stanju na dan začetka postopka

Ugovor pristojnosti arbitraže lahko tožena stranka tudi v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku (ko se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog), poda na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi (preden se spusti v obravnavanje glavne stvari).

Pred prvim narokom lahko stranka ugovor iz 1. odst. 473. čl. ZPP/77 poda kadarkoli, ne glede na to, ali se je v vlogah morebiti spustila v obravnavanje glavne stvari ali ne. Predhodno vprašanje ne more biti vprašanje o obstoju kakšnih procesnih okoliščin, temveč le vprašanje materialnopravne narave, ki je del dejanske podlage sodne odločbe. Pristojnost sodišča (oziroma nepristojnost zaradi pristojnosti arbitraže) pa je procesno vprašanje, zato vprašanja obstoja ali veljavnosti arbitražne pogodbe ni mogoče reševati kot predhodno vprašanje. Stranka, ki meni, da mora o sporu odločati sodišče, lahko v primeru, ko je dogovorjeno reševanje spora pred arbitražo, vloži tožbo na sodišče šele potem, ko bo sodišče na podlagi njene tožbe v smislu 5. odst. 475. ali 476. čl. ZPP/77 razveljavilo pogodbo o arbitraži. Dokler arbitražna pogodba ni pravnomočno izrečena za neveljavno, je pristojnost arbitraže za stranke zavezujoča, sodna pot pa ni dopustna.

Ugovor sodne nepristojnosti zaradi obstoja arbitražnega dogovora lahko tožena stranka poda, vse dokler v postopku ni bil opravljen pripravljalni narok, če tega ni bilo, pa dokler na glavni obravnavi ne konča s podajanjem odgovora na tožbo, in to kljub temu, da je pred tem tožbenemu zahtevku že pisno ugovarjala.

Toženec lahko odreče sodišču pristojnost za sojenje zaradi sklenjenega arbitražnega dogovora samo v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Če so stranke sklenile arbitražni dogovor, potem v isti zadevi ni dopustna sodna pot. Sodišče mora v takšnem primeru tožbo zavreči in razveljaviti procesna dejanja.

Razdrtje materialnopravne pogodbe povzroči pravne učinke (prenehanje pogodbenih obveznosti) na materialnopravnem področju (določa jih ZOR kot materialnopravni predpis) in ne pomeni obenem razdrtja pogodbe o razsodišču.

Če stranki v dogovor o reševanju spora pred priložnostno arbitražo nista vnesli tudi sestavin, določenih v 2. odstavku 38. člena Zakona o samoupravnih sodiščih, priložnostna arbitraža ni bila ustanovljena.

Prvostopno sodišče ne bi smelo upoštevati arbitražnega dogovora, ker se je spustilo v obravnavanje zadeve, tožeča stranka pa ni temu ugovarjala. Po določilu 473. člena ZPP lahko toženec uveljavi tak ugovor najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi preden se spusti v obravnavanje glavne stvari. Z izpolnitvijo bianko izročenega akceptnega naloga na znesek, ki po višini in po izvoru ni v povezan z pogodbenim razmerjem, za katero je bil izročen akceptni nalog, tožena stranka tega akceptnega naloga ne more uporabiti za zavarovanje dolga iz druge pogodbe in ga mora vrniti tožeči stranki.

Pravdno sodišče lahko ocenjuje vsebino akta in na podlagi ugotovitve, ali gre za samoupravni sporazum ali za pogodbo, odloči o svoji pristojnosti. To pa zato, ker ni nujno, da bi bil vsak akt, ki nosi naziv "samoupravni sporazum", po vsebini res to, ampak je lahko pogodba in obratno. Če so v samoupravnem sporazumu bili urejeni določeni odnosi v prometu blaga in storitev brez udeležbe pogodbenih strank v ustvarjenem dohodku in skupno prevzetem riziku, torej odnosi obligacijskopravnega značaja, bi se za te odnose tako glede materialnih pravic kot glede sodne pristojnosti uporabljali predpisi, ki veljajo za obligacijskopravne pogodbe.