VSL sklep IV Cpg 48/97

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Registrsko sodišče je zavrglo predlog za vpis sprememb v sodni register, ker ga predlagatelj kljub pozivu v danem roku ni popravil tako, da bi bile izpolnjene procesne predpostavke za odločanje.

Predlagatelj namreč v zvezi s spremembo družbenikov ni predložil sklepa o dedovanju (edini družbenik je namreč umrl, njegov delež pa naj bi podedovali dediči).

Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil in predlagal njegovo razveljavitev. Navedel je, da sodišče sklepa o dedovanju še ni izdalo in bi moralo registrsko sodišče postopek prekiniti do pravnomočno končanega zapuščinskega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Registrsko sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da mora predlagatelj po 32. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur. l. RS št. 20/94) predlogu za vpis spremembe družbenika - kadar gre za spremembo zaradi smrti družbenika - priložiti sklep o dedovanju. Logično pa je, da ga lahko predloži samo v primeru, da je že izdan. Sicer pa je vprašanje, kdo je dedič, predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna odločitev o tem, kdo bo po smrti družbenika postal družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo (glej določbo 1. odst. 33. člena ZSR). Predlagatelj ima prav, ko v pritožbi trdi, da premoženje zapustnika preide na dediče že v trenutku smrti, po samem zakonu (glej določbo 132. člena Zakona o dedovanju - Ur. l.

SRS št. 15/76 in 23/78). Prehod premoženja, kamor spada tudi zapustnikov delež v družbi z omejeno odgovornostjo, na dediče torej ni odvisen od sklepa o dedovanju. Res pa je, da s tem sklepom sodišče razglasi, kdo so dediči (glej določbo 1. odst. 214. člena Zakona o dedovanju).

Kako registrsko sodišče postopa, kadar je njegova odločitev odvisna od predhodnega vprašanja, je predpisano v 33. členu ZSR. Po teh določbah bi moralo v obravnavanem primeru registrsko sodišče samo rešiti to vprašanje, če sklep o dedovanju še ni bil izdan, ali pa prekiniti postopek do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, vendar samo, če je odločitev o njem odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno. Ker zaenkrat kaže, da kakšnega takega spornega dejstva med udeleženci tega postopka ni, je treba o predhodnem vprašanju odločiti v registrskem postopku. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 39. člena ZSR razveljavilo sklep registrskega sodišča in mu vrnilo zadevo v novo odločanje.