VSK sklep Cp 750/96

Pritožbi predlagatelja zoper zgoraj navedena sklepa se kot neutemeljeni zavrneta in se potrdita oba sklepa sodišča prve stopnje.
Zaznamba vloženih pritožb se izbriše.

Okrajno sodišče v P. je dne 16.7.1996 izdalo dva sklepa in sicer Dn št. 787/96 in Dn št. 788/96. S prvim sklepom je zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep Dn št. 523/96 z dne 7.3.1996 in obdržalo ta sklep, s katerim je zemljiškoknjižna referentka odločila, da vpisa zaznambe začasne odredbe v zemljiško knjigo ne bo izvršila, ker je pri 1/4-tini nepremičnin vpisan že drugi lastnik, na katerega se ta začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin ne nanaša. Z drugim sklepom pa je zavrnilo ugovor zoper odločitev zemljiškoknjižne referentke o zavrnitvi zemljiškoknjižnega predloga predlagatelja za vknjižbo lastninske pravice pri vl.št... k.o. P. na podlagi prodajne pogodbe z dne 22.1.1996, ker je ugotovilo, da je pri sporni nepremičnini prišlo do prepisa lastninske pravice že pred vložitvijo tega zemljiškoknjižnega predloga na podlagi sklepa Dn št.2845/95 in sicer na kupca B. L.

Zoper oba sklepa se pritožuje predlagatelj N. M. po pooblaščencu. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga pritožbenemu sodišču, da razveljavi izpodbijana sklepa in opravi vpis zaznambe začasne odredbe na podlagi sklepa istega sodišča, izdane pod opr.št.

R 331/95 in opravi vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi pri vl.št... k.o. P. v korist predlagatelja N. M. V obeh pritožbah opozarja na kronološki potek zadeve. Sodišče bi moralo sklep R 331/95 nemudoma poslati zemljiški knjigi, saj tako določa sodni red. Ker je bila izdana začasna odredba, ta začne učinkovati takoj in ne šele po pravnomočnosti. Navedbe zemljiškoknjižnega sodišča, da je zemljiška knjiga prejela sklep šele 7.3.1996, so v celoti neutemeljene.

Zemljiška knjiga je prejela vlogo oziroma sklep že oktobra 1995. Gospod D. T. je v času pravniških dnevov večkrat telefonično urgiral na zemljiški knjigi v imenu pritožnika in si vlogo tudi ogledal ter ugotovil, da je bila zaznamba na podlagi sklepa R 331/95 s svinčnikom že označena. Postavlja se vprašanje, kako je lahko bila pogodba z dne 20.11.1995 že 19.12.1995 vpisana, če je splošno znano, da so čakalne dobe cca. eno leto. Zato meni, da sodišče v tej zadevi ni upoštevalo sodni red, ker ni izročilo zemljiškoknjižnega predloga za zaznambo takoj, ali pa je zemljiška knjiga opravila vpis pri spornem vložku v nasprotju z določbami Zakona o zemljiški knjigi.

Pritožbi nista utemeljeni.

Določila sodnega reda urejajo le organizacijo dela sodišč, zato se pritožnik pri izpodbijanju zemljiškoknjižnega sklepa ne more uspešno sklicevati na določbe le-tega. V konkretni zadevi ni sporno, da je predlagatelj vložil predlog za izdajo začasne odredbe in da je izvršilni oddelek sodišča tudi izdal takšno začasno odredbo pod opr.št. R 331/95. Pritožbeno sodišče pa nima pomislekov v poročilo zemljiškoknižnega sodišča, da je sklep, s takšno začasno odredbo prispel v zemljiško knjigo šele 7.3.1996, to je potem, ko je zemljiška knjiga že izvedla pri nepremičnini, na katero se je ta začasna odredba nanašala, vknjižbo, s katero se je lastninska pravica na nepremičnini prenesla na novega kupca B. L., ki je zemljiškoknjižni predlog vložil pred tem, to je 19.12.1995. Pritožnik, ki to ugotovitev osporava, namreč za svoje trditve relevantnih dokazov ni predložil. Iz poročila vodje zemljiške knjige določno izhaja, da je le referentki bil ta sklep z dne 18.10.1995 pokazan naslednji dan, v zemljiško knjigo pa ni bil poslan pred pravnomočnostjo. Pritožnik ima načeloma tudi prav, da bi izvršilno sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, moralo sklep odstopiti zemljiški knjigi že pred pravnomočnostjo. Celo več, ker je predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine neprava zemljiškoknjižna vloga, bi jo zemljiškoknjižno sodišče moralo, če bi predlagatelj poskrbel in jo izrecno označil tudi kot zemljiškoknjižno vlogo, vpisati v Dn vpisnik v vrstnem redu že v trenutku, ko je takšen predlog prispel na sodišče, ne pa šele takrat, ko je pristojni sodni oddelek odločil o predlogu. Ker pa očitno predlagatelj ni tako postopal, saj tega niti sam ne zatrjuje, nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. čl. ZZK (3. odst. 75. čl.

ZZK), zato je zemljiškoknjižno sodišče pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog za vknjižbo lastninske pravice pri sporni nepremičnini in ko ni izvršilo vpisa začasne odredbe, ker je pri sporni nepremičnini bil v času, ko je začasna odredba prispela v zemljiško knjigo vpisan že povsem drugi lastnik in ne tisti, na katerega se je začasna odredba nanašala. Po mnenju pritožbenega sodišča sta torej izpodbijana sklepa pravilna in zakonita, zato je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja po 2. odst. 95. čl. ZZK zavrnilo in potrdilo oba sklepa sodišča prve stopnje ter v skladu s to določbo odločilo še o izbrisu vložene pritožbe. Že v izpodbijanih sklepih pa je sodišče prve stopnje pravilno poučilo pritožnika, da v kolikor je oškodovan s sporno vknjižbo na B. L., ima možnost to uveljavljati v ustreznem pravdnem postopku.