VSK sklep Kp 79/96

Pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca se ugodi in izpodbijani sklep r a z v e l j a v i .

Sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v reševanje, je sklicujoč se na 3. odstavek 76. člena ZKP zavrgla obtožni predlog oškodovanca kot tožilca, ki ga je ta po svojem pooblaščencu dne 31.1.1994 zaradi uvodoma navedenih kaznivih dejanj vložil zoper obdolžene M.V., D.D.

in J.M.

Zoper sklep se, kot uvodoma navaja, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožuje pooblaščenec oškodovanca kot tožilca. V bistvu izpostavlja, da je bil obtožni predlog, ki ga je vložil dovolj sklepčen, tako da sodišče ni imelo podlage, da bi ga zavrglo. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje, da nadaljuje postopek po vloženem obtožnem predlogu.

Pritožba je utemeljena.

Sodnica je obtožni predlog oškodovanca kot tožilca zavrgla sklicujoč se na 3. odstavek 76. člena ZKP, tedaj zato, ker naj bi vloga, ki jo je podal, ne obsegala vsega, kar je potrebno, da bi se dala obravnavati. Res je, da je sodišče pooblaščenca zasebnega tožilca pozvalo, naj vlogo popravi in da je ta celo zaprosil za podaljšanje roka, v katerem bi to lahko storil, potem pa to procesno dejanje opustil. Vendar pa je odločitev sodnice zavreči obtožni predlog, zgolj navidezno pravilna. Temeljno vprašanje je, ali je obtožni predlog, ki ga je podal pooblaščenec, res tolikanj hiben, da ga ni mogoče obravnavati. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da je dejstveni opis na obdolžence naslovljenih kaznivih dejanj sila nespreten, vendar pa kljub temu še komajda toliko sklepčen, da pooblaščenčeve vloge ni mogoče zavreči. Obtožni predlog namreč vsebuje vse tisto, kar mora imeti po 1. odstavku 434. člena ZKP. V njem je najti imena in priimke obdolžencev z osebnimi podatki, opis kaznivih dejanj, sodišče, pred katerim naj se opravi glavna obravnava, predlog, kateri dokazi naj se izvedejo in predlog, da se obdolženci spoznajo za krive in obsodijo po zakonu. Minimalnim formalno procesnim pogojem je pooblaščenec oškodovanca kot tožilca zadostil in zatorej ni podlage za zavrženje obtožnega predloga. Ob upoštevanju povedanega je bilo v skladu s 3. odstavkom 402. člena ZKP potrebno pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti. Ni pa potrebno zadeve vračati v novo odločanje, ker bo moralo sodišče prve stopnje postopek nadaljevati tako, kot je določeno v 2. odstavku 435. člena ZKP.