VSL sklep Cpg 1725/94

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep registrskega sodišča spremeni tako, da se zavrne zahtevek za vpis povečanja osnovnega kapitala in spremembe (poslovnih) deležev.
2. V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča o vpisu spremembe firme in imenovanju članov nadzornega odbora.
3. Pritožnik sam plača stroške pritožbe, subjekt registrskega vpisa pa stroške pritožbenega odgovora.

Registrsko sodišče je na predlog subjekta vpisa v sodni register Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani vpisalo "uskladitev z ZGD, spremembo firme, osnovnega kapitala, deležev in članov nadzornega sveta".

Proti temu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov (po 19. čl.

Zakona o sodnem registru (ZSR) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) pritožil O.M., in sicer po pooblaščencu - odvetniku. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa z izbrisom opravljenega vpisa. Pri tem je priglasil pritožbene stroške - z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe (o stroških) do plačila.

Subjekt vpisa je na pritožbo odgovoril (po svojem pooblaščencu - odvetniku). Predlagal je zavrnitev neutemeljene pritožbe. Pri tem je priglasil stroške pritožbenega odgovora.

Pritožba je delno utemeljena.

585čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) določa, da obstoječe družbe sprejemajo sklepe, ki so potrebni za uskladitev po tem zakonu, po obstoječih aktih. To pomeni, da je C. uskladitvene akte sprejela na podlagi določb pogodbe o ustanovitvi podjetja v zasebni lastnini (z dne 21.8.1989) in statuta podjetja v zasebni lastnini (z dne 10.9.1989) - s spremembami (z dne 21.5.1990).

Ker odločanje o sklepih, ki predstavljajo usklajevanje, poteka po obstoječih aktih (tako glede kvoruma kot glede potrebne večine za sprejem sklepov), ni treba upoštevati novih zakonskih določb, ki opredeljujejo kvorume in potrebno večino glasov za sprejem sklepov (tako glede povečanja kapitala kot glede uskladitev drugih razmerij).

Pogodba o ustanovitvi podjetja v zasebni lastnini je tako določala, da se pogodba o ustanovitvi lahko spremeni in dopolni samo s pismenim dodatkom, ki ga podpišejo vsi ustanovitelji (29. čl.). V skladu s tem pa je v 1. odst. 13. čl. določala, da se lahko ustanovitelji samo soglasno odločijo, da družba poveča vložena sredstva (pri čemer se istočasno dogovorijo, kdo in za koliko poveča vlogo - 2. odst. 13. čl.). To pomeni, da je pogodba o ustanovitvi podjetja v zasebni lastnini (sedaj družbena pogodba) za sprejetje uskladitvenih sklepov (tako tudi za spremembe osnovnega kapitala) namesto večinskega kvoruma določala strožjo ureditev (s popolnim soglasjem). Torej je za (nominalno) povečanje osnovnega kapitala določala soglasje vseh ustanoviteljev (družbenikov). Ker O.M. svojega soglasja ni dal in ni podpisal družbene pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (z dne 30.5.1994), pač ni mogoče govoriti o popolnem soglasju.

1odst. 26. čl. statuta podjetja v zasebni lastnini je določal, da upravni odbor (ki ga sestavljajo vsi ustanovitelji - 1. odst. 24. čl.) sprejema odločitve s sklepi. 2. odst. 26. čl. statuta pa je določal, da je sklep sprejet, če je zanj glasovala večina članov (torej ne vsi člani) upravnega odbora. V tem pogledu statut nasprotuje pogodbi o ustanovitvi podjetja v zasebni lastnini. Ker pa (po določbi 48. čl. statuta podjetja v zasebni lastnini) statut podjetja ne sme biti v nasprotju s pogodbo o ustanovitvi, določbe 2. odst. 26. čl. statuta v konkretnem primeru pač ni mogoče upoštevati.

To še toliko bolj, ker je tudi statut (v 2. odst. 11. čl.) določal, da mora biti sklep o zvišanju osnovnega kapitala v upravnem odboru sprejet soglasno.

Iz tega razloga se je bilo potrebno ravnati po pogodbi o ustanovitvi podjetja v zasebni lastnini (kot primarnem obstoječem aktu), ne pa po statutu podjetja v zasebni lastnini (kot podrejenem obstoječem aktu) oz. po družbeni pogodbi (kot novem aktu). Na njeni podlagi pa je naslovno sodišče v skladu s 4. točko 39. čl. ZSR spremenilo sklep registrskega sodišča tako, da je zavrnilo neutemeljeni zahtevek za vpis povečanja osnovnega kapitala in spremembe (poslovnih) deležev v sodni register. Registrsko sodišče je namreč zaradi zmotne presoje pogodbe in statuta očitno zmotno sklepalo o utemeljenosti predlaganega vpisa, ki ga je dovolilo z izpodbijanim sklepom (2. točka 1. odst. 40. čl. ZSR).

Ker je sodišče druge stopnje spremenilo sklep registrskega sodišča o vpisu in zavrnilo zahtevek za vpis povečanja osnovnega kapitala in spremembe (poslovnih) deležev v sodni register, bo registrsko sodišče moralo v posledici vpisati izbris opravljenega vpisa (3. odst. 40. čl. ZSR).

Ker je strožji kvorum (popolno soglasje) veljal le za povečanje vloženih sredstev (in spremembo (poslovnih) deležev), je naslovno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo glede vpisa spremembe firme in imenovanja članov nadzornega odbora (in sicer na podlagi 2. točke 39. čl. ZSR). Za spremembo teh (uskladitvenih) sklepov je namreč po obstoječih aktih zadoščala večina.

Ker 18. čl. ZSR kot specialni predpis (za razliko od 166. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP) določa, da vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške, je naslovno sodišče odločilo, da pritožnik sam plača svoje pritožbene stroške, subjekt registrskega vpisa pa svoje stroške pritožbenega odgovora.