VSL sklep II Cp 2200/94

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo postopka kot nedovoljen. Tako je odločilo zato, ker bi bila predlog za ogled spornega stanovanja oziroma prostora tožena stranka lahko podala že v postopku na prvi stopnji in ker najemna pogodba z dne 29.9.1988 in pogodba iz leta 1981 ne predstavljata novih dejstev, saj jih je sodišče prve stopnje že pregledalo v pravnomočno končanem postopku. Podobno je s predlogom za zaslišanje prič S.M. in P.M., ki bi ga bila tožena stranka lahko predlagala v času postopka pred sodiščem prve stopnje, ker od leta 1983 dalje stanujeta v prostorih na G. Novi listini, ki naj bi jih navedeni priči izročili toženki šele po pravnomočnosti sodbe, to je zapisnika 4. seje komisije za socialna in stanovanjska vprašanja z dne 20.7.1981 in poročilo z dne 6.1.1982, pa ne vsebujeta nič takega, česar sodišče ne bi bilo že upoštevalo pred pravnomočno končanim postopkom.

Proti temu sklepu se je iz vseh treh pritožbenih razlogov pritožila toženka oziroma predlagateljica obnove postopka. Predlaga, da sodišče ugodi pritožbi in dovoli obnovo, v zvezi z novimi predlogi pa podrejeno predlaga, da se nove predložene listine k pritožbi štejejo kot nov predlog za obnovo postopka. Sodišču prve stopnje očita, da je zavrglo predlog za obnovo, češ da bi toženka dokaze lahko že predlagala pred pravnomočnostjo postopka. Toda tedaj ni razpolagala z listinami, ki jih je predložila kot dokaze k predlogu za obnovo in ni komunicirala s sosedi. V pravnomočno končanem postopku je bila bistvena ugotovitev, da gre za začasno uporabo poslovnih prostorov. V resnici so se ti ves čas šteli za stanovanjske in so bili toženki dodeljeni zaradi in v zvezi z delovnim razmerjem. V pritožbi predlaga nova dokaza: kupoprodajno pogodbo iz leta 1978 in sodbo Vrhovnega sodišča z dne 29.9.1994, iz katere izhaja, da je tožeča stranka kupila poslovno-stanovanjsko hišo. Gre torej za stanovanjske prostore in ne za začasni zakup.

Sodišče druge stopnje, ki je po določilu 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov in je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava, se je prepričalo, da pritožba ni utemeljena.

Po določilu 9. točke 421. člena ZPP je mogoča obnova samo v primeru, ko stranka naknadno izve za nova dejstva in dokaze, ki bi lahko privedli do drugačnega izida pravde, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku. Že sodišče prve stopnje je navedlo, da bi bil ogled venomer mogoč, pogodbi iz leta 1981 in z dne 29.2.1988 pa sta bili celo uporabljeni v prejšnjem postopku, zato je v zvezi s tem predlog za obnovo postopka povsem pravilno zavrglo. Podobno velja za predlagani priči, za kateri se je sodišče prve stopnje na narokih dne 10.5.1994 in 1.9.1994 prepričalo, da v zvezi s spornim razmerjem tudi ne vesta izpovedati ničesar bistvenega. Tudi na novo predloženi listini (zapisnik z dne 20.7.1981 in poročilo z dne 1.6.1982) je sodišče prve stopnje ocenilo in ugotovilo, da ne predstavljata novosti in da je na njuni podlagi temelječe listine sodišče že pregledalo in ocenilo v pravnomočno končanem postopku. V tem delu bi bilo treba sicer predlog za obnovo postopka zavrniti, toda ker pritožnica tega ne uveljavlja in ker ne gre za bistveno kršitev postopka, ki bi se upoštevala po uradni dolžnosti, je drugostopenjsko sodišče po določilu 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.

Predloga z novimi dokazi sodišče druge stopnje v pritožbi proti obnovi postopka ni moglo upoštevati, saj gre za izredno pravno sredstvo, za katerega veljajo določila posebnega poglavja ZPP. O tem bo odločalo sodišče prve stopnje in v kolikor predstavljajo ustrezen predlog za obnovo postopka, bo ponovno odločilo o njem.

Določila Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77-27/90 in RS št. 55/92) so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I), v povezavi s prvim členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS št. 33/91-I do 45/I/94).