VSL sklep I Cp 1422/94

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženec motil tožnika v neposredni posesti nepremičnin, parc.št. 152/2 - stavbišče in parc.št. 2166 - vrt, v naravi travnik, vse vl.št. 307 k.o. J., s tem da je tekom letošnje pomladi že trikrat, nazadnje pa 17.5.1994 kosil travo preko mejnikov v širino približno 60 do 100 cm v škodo zgoraj navedenih tožnikovih nepremičnin ter ob zadnji priliki tudi populil pet količkov, ki jih je na meji postavil tožnik. Odločilo je, da se tožencu v bodoče prepoveduje s takim ali podobnim ravnanjem posegati v tožnikovo posest. Odločilo je tudi, da mora toženec povrniti tožeči stranki pravdne stroške.

Proti sklepu se je brzojavno pritožil toženec iz vseh treh pritožbenih razlogov. Že po izteku pritožbenega roka je podal obrazložitev brzojavne pritožbe.

V 3. odst. 113. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je določeno, da če se pošlje vloga brzojavno, pa ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se mogla obravnavati, velja, da je vložena pravočasno, če se nato vloga, kakršna je predpisana, izroči ali priporočeno pošlje sodišču v treh dneh od oddaje brzojavke na pošto. Predvidena je torej situacija, ko vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se mogla obravnavati. Brzojavna pritožba, ki jo je vložil toženec, pa vsebuje vse tisto, kar je določeno v členu 350 ZPP. Gre torej za popolno vlogo. Obrazložitve, ki je bila podana po pritožbenem roku, zato ni bilo mogoče upoštevati.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo po uradni dolžnosti (čl. 365/2 ZPP) in torej ugotavljalo, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 354. člena ZPP, ugotavljalo pa je tudi, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče pri preizkusu sklepa ni ugotovilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka. Potem ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil tožnik posestnik nepremičnin in da je bil toženec tisti, ki je v njegovo posest posegel - v zvezi s tem so razlogi sklepa jasni in prepričljivi in imajo podlago v dokaznem postopku -, je pravilno ugotovilo, da gre tožniku posestno varstvo po členu 78 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.

Pritožbo je bilo tako treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (368. člen ZPP v zvezi s členom 380, točka 2 in členom 381 ZPP).