VSL sklep II Cp 217/94

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot nedovoljenega. To, da naj bi tožena stranka ne dobila tožbe in vabila na glavno obravnavo namreč ni razlog, zaradi katerega je mogoče predlagati vrnitev v prejšnje stanje.

Proti sklepu se pritožuje tožena stranka in navaja, da je bil sklep o motenju posesti izdan v njeni odsotnosti. Vabila in tožbe ni prejela. Narok je torej zamudila iz opravičenega razloga. Ni res, da odklanja sprejem sodnih pošiljk. Sicer pa je sodišče ravnalo nezakonito, ko je vročitev zaupalo detektivski agenciji.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev prvega sodišča je pravilna. K razlogom izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče še dodaja: Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je po čl. 117/1 Zakona o pravdnem postopku vrnitev v prejšnje stanje mogoče predlagati, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravdno dejanje in izgubi zaradi tega pravico kasneje opraviti to dejanje. Predpostavka je torej zamuda. Ko toženka trdi, da ni prejela vabila, pa ta trditev pomeni, da zamuda sploh ni nastopila. Če namreč res ni prejela tožbe in vabila, tedaj so to razlogi, s katerimi je mogoče izpodbijati sodbo zaradi izostanka (v tem primeru torej sklep), saj to kaže na bistveno kršitev določb postopka. Če namreč vročitev ni pravilna, ni pogojev za izdajo zamudne sodbe oz. sklepa. Toženka je pritožbo proti sklepu tudi vložila. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je torej zaradi teh razlogov nepotreben in kot tak tudi nedovoljen kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ko bo pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi proti sklepu (zaradi izostanka), bo presojalo tudi trditev tožene stranke, da ni prejela vabila.

Sklep je bilo tako treba potrditi in zavrniti pritožbo (čl. 368 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 380 tč. 2 in čl. 381 istega zakona).