VSM sklep I Ip 1569/2008

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji izvršilni stroški.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnino, predmet izvršbe, to je parc. št. 243/6 vl. št. 71 k.o., po opravljeni drugi javni dražbi dne 24.10.2008, domaknilo kupcu kot najboljšemu ponudniku (odločitev pod točko I izreka), nato v točki II izreka odločilo, da je kupec v skladu z odredbo o prodaji nepremičnine dolžan plačati kupnino zmanjšano za znesek varščine v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o domiku ter pod točko III izreka, da se po izročitvi nepremičnine kupcu pri navedeni nepremičnini odredi vknjižba izbrisa zastavnih pravic oziroma predznambe zastavne pravice ter izbris zaznambe sklepov o izvršbi in izbris plomb sklepov o izvršbi. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da velja ... za najboljšega ponudnika, saj je dal ob 10.00 uri najugodnejšo ponudbo, v nadaljnjih 10 minutah pa višja ponudba ni bila dana in je tako sodišče prve stopnje dražbo končalo. Pri tem sodišče prve stopnje povzema potek postopka na navedeni drugi javni dražbi in odgovarja na določene že v postopku na prvi stopnji podane ugovore sedanjih pritožnikov, predvsem ponudnice.

Proti temu sklepu se pravočasno pritožujeta tako dolžnik, po svojem pooblaščencu kot tudi ponudnica po svoji pooblaščenki. Obe pritožbi uveljavljata pritožbeni razlog kršitve določb izvršilnega postopka glede izvedbe javne dražbe, dodatno pa tudi nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter se zavzemata za razveljavitev sklepa o domiku na pritožbeni stopnji. Obe pritožbi sodišču prve stopnje očitata, da ni pravilno štelo in upoštevalo 10 minutnega intervala v smislu drugega odstavka člena 189 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, saj ne bi smelo šteti kot da se je zadnji interval začel ob 10.00 uri, razen tega pa sodišče prve stopnje na eni strani in udeleženci dražbe na drugi strani niso ob štetju časa upoštevali iste ure, zato ... tudi prikazuje, da je po njeni oceni zadnjo, najvišjo ponudbo, višjo kot že navedeni ponudnik podala pred potekom navedenega 10 minutnega intervala.

Pritožbi sta utemeljeni.

Morebitne kršitve predpisov o javni dražbi in izvedbi te so v skladu z večinsko sodno prakso lahko podlaga za razveljavitev sklepa o domiku, zato je pritožbeno sodišče ob dejstvu, da obe pritožbi sodišču prve stopnje očitata, da tovrstnega postopka ni izvedlo pravilno in korektno, tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenga preizkusa zadeve po drugem odstavku člena 350 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ natančno preizkusilo potek postopka na prvi stopnji, izhajajoč pri tem iz vsebine zapisnika o drugi javni dražbi z dne 24.10.2008. V skladu z določilom prvega odstavka člena 122 ZPP, ki se v izvršilnem postopku subsidiarno uporablja na podlagi člena 15 ZIZ, se zapisnik sestavi o dejanjih, ki so bila opravljena na naroku in mora vsebovati bistvene podatke o vsebini dejanj kot tudi med drugim zlasti izjave strank. Zapisnik o javni dražbi ima funkcijo dokazila o vsebini procesnih dejanj in danih izjav strank. Prvi in drugi odstavek 189. člena ZIZ določata, da sodišče razglasi, da se začenja dražba, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za narok in da se dražba konča 10 minut neposredno po tem, ko je dana najugodnejša ponudba. Ko je dražba končana, sodišče ugotovi kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina, kot to določa tretji odstavek citiranega člena ZIZ. V danem primeru je sodišče prve stopnje štelo, da je zadnjo najugodnejšo ponudbo dal upnik , kar pa obe pritožbi grajata kot nepravilno in nerealno oceno. Po mnenju pritožbenega sodišča dikcija drugega odstavka člena 189 kaže, da je potek 10 minut v smislu te določbe izredno pomemben, saj ima lahko daljnosežne pravne učinke ugotovitev, kdo je dejansko pravočasno podal zadnjo, najugodnejšo ponudbo, zato je treba ta čas šteti izredno natančno, tedaj precizno glede spremljanja teka časa kot tudi glede zapisa časa oprave posameznega procesnega dejanja udeležencev postopka. V danem primeru kljub razlagi, ki jo vsebuje izpodbijani sklep, pritožbeno sodišče le meni, da sodišče prve stopnje pri izvedbi navedene dražbe ni v celoti sledilo navedenim procesnim zapovedim in da so določeni očitki pritožb dovolj tehtnega značaja. Pri tem je pomembna navedena zakonska določba, da se dražba konča "10 minut neposredno po tem, ko je dana najugodnejša ponudba". Sodišče prve stopnje tako v danem primeru ugotavlja, da je bila dana zadnja ponudba ob 10.00 uri s strani ponudnice in nato še ugodnejša ponudba, ki jo je dal pooblaščenec Nove Kreditne banke Maribor. Kljub temu pa sodišče prve stopnje ugotavlja, da naj bi se novi 10 minutni interval začel prav tako že ob 10.00 uri. Podaja ponudb in začetek novega intervala se nista mogla odvijati istočasno, saj je za podajo ponudb ob 10.00 uri gotovo bil potreben določen čas. Tako pritožbi utemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da zadnjega 10 minutnega intervala ne bi smelo začeti ob 10.00 uri, ko je v danem ob 10.00 uri ugotovilo podajo ponudb s strani dveh udeležencev. To je gotovo zahtevalo določen čas, zato nikakor ni mogoče, da bi začel istočasno teči že tudi novi interval. V bistvu pa pregled vsebine navedenega zapisnika o drugi javni dražbi kaže, da je to dejstvo sodišče prve stopnje pri določitvi prejšnjih 10 minutnih časovnih intervalov imelo v vidu, saj je naslednji časovni interval začelo z eno minutnim zamikom potem, ko je prišlo do podaje ponudb (npr. za prejšnji najbližji časovni interval je ugotovilo, da so bile dane ponudbe ob 9.50 uri, zato se je naslednji časovni interval začel ob 9.51 uri), enako pa tudi pri ostalih časovnih intervalih. V kolikor bi to objektivno pogojeno časovno nujnost upoštevalo tudi pri zadnjem intervalu, bi se ta dejansko smel začeti ob 10.01 uri in končati in 10.11 uri, ne pa že ob 10.10 uri, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje kot mejni čas, v katerem bi smeli udeleženci še podati ponudbo. Pri tem pa sodišče prve stopnje sploh ni zabeležilo, kdaj je dejansko pooblaščenec zadnjo ponudbo nato še podal, saj so tu tudi razhajanja, ko sodišče prve stopnje ugotavlja, da do 10.10 ure nihče ponudbe ni podal, pooblaščenec trdi drugače, pooblaščenec dolžnika pa celo, da jo je po pooblaščencu podala ob 10.09 uri. Kdaj je bila dejansko ta zadnja sporna ponudba podana, bi moralo sodišče prve stopnje v zapisniku prav tako zabeležiti, če tudi je štelo,da je bila podana prepozno, čemur pa sta očitno pritožnika ugovarjala.

Tako se pokaže, da glede na pomembnost navedenega 10 minutnega časovnega intervala sodišče prve stopnje ni povsem pravilno in dosledno upoštevalo predpisov o izvedbi javne dražbe in zapisnik ni v celoti sestavljen tako, da bi omogočal nadzor in oceno nad pravilnostjo postopka, ko ni natančno zabeleženo, kdaj je bila dana zadnja, sporna ponudba, kar bi omogočalo natančno oceno, ali je bila dana pravočasno ali prepozno. Kršitev teh predpisov, ki jo pritožbi izrecno uveljavljata pa ima lahko vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, zato je pritožbeno sodišče na osnovi prvega odstavka člena 339 ZPP v povezavi s členom 354 ZPP in členom 15 ZIZ napadeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V tem bo moralo sodišče prve stopnje natančno upoštevati navedena postopkovna pravila, tako glede beleženja časa začetka posameznega sestavnega intervala v smislu drugega odstavka člena 189 ZIZ, kot tudi glede časa podaje ponudb s strani udeležencev, kot tudi časa poteka zadnjega upoštevnega intervala in posledičnega konca dražbe. Pri tem pa tudi pritožbeno sodišče meni, da je potrebno pri izvedbi javne dražbe omogočiti štetje časa z isto natančno uro, ki bo vidna tako za sodišče kot za udeležence postopka, tako da ne bo nobenega dvoma, kdaj se določeni upoštevni čas začne oziroma konča. V tej smeri je treba priznati utemeljenost tovrstnemu stališču iz pritožbe pritožnice. Četudi je nekaj tehtnosti v nakazovanju sodišča prve stopnje na procesno nekorektno ravnanje pritožnice, pa to na pravilnost izpodbijane odločitve ne more imeti vpliva, saj je treba v primeru izvedbe vsake javne dražbe ne glede na udeležence te, to izvesti skrajno skrbno in natančno ravno glede na pomen navedenega 10 minutnega časovnega intervala v smislu drugega odstavka 189 ZIZ.

O stroških pritožbenega postopka bo sodišče prve stopnje odločalo kot o nadaljnjih izvršilnih stroških.