VSM sodba I Cpg 55/2009

Pritožba se zavrne, izpodbijana sodba se glede odločitev pod točko I potrdi.
Tožnik sam krije pritožbene stroške.

Okrožno sodišče je s sodbo zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov, sprejetih na skupščini delničarjev dne 08.07.2008 pod točko 4.5 in točkama 5.1 in 5.2 (ki so povzeti v izreku sodbe pod I/1, 2 in 3), kot tudi podrejeni zahtevek na razveljavitev teh sklepov in na povrnitev stroškov postopka; in s plačilom pravdnih stroškov toženke v znesku 865,86 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, poslej pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, obremenilo tožnika.

S sklepom pod točko II je delni umik tožbe vzelo na znanje in postopek v tem obsegu ustavilo.

Odločitev pod točko I izreka sodbe (zavrnilni del s pripadki) tožnik izpodbija s pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov, zavzemajoč se za njeno spremembo (očitno razveljavitev) tako, da se izpodbijana sodba v celoti razveljavi zaradi ponovnega odločanja pred prvo stopnjo. Terja povrnitev pritožbenih stroškov, ki jih specificira. Izpodbojnost prvega sklepa, sprejetega na skupščini v zvezi s spremembami in dopolnitvami statuta toženke v členu 22 utemeljuje s kršitvijo drugega odstavka člena 298 Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1, ker je to spremembo predlagal največji delničar šele na sami skupščini kot nasprotni predlog k tej točki dnevnega reda, ki ni bil objavljen pred sklicem skupščine, ne njegova utemeljitev. Tako pa delničarji in tudi sam s to spremembo statuta niso bili pravočasno ne vsebinsko seznanjeni in je tak sklep izpodbojen že zaradi kršitve pravice do obveščenosti. Vlagatelj te spremembe je največji delničar z 42,32 % deležem (Vlada) in je bil že zato dolžan druge delničarje pravočasno in po formalno predpisani poti seznaniti s predlogom pred skupščino. Pravico do vložitve nasprotnega predloga je torej zlorabil in delničarje prikrajšal za pravico do obveščenosti.

Neveljavna sta tudi izglasovana sklepa o odpoklicu vseh članov nadzornega sveta (poslej: NS) kot imenovanje nove sestave, ker taka kompletna zamenjava vseh članov NS ni bila objavljena v okviru dnevnega reda, ampak le imenovanje enega novega člana. Z razširitvijo dnevnega reda na zamenjavo celotne sestave delničarji niso bili seznanjeni pred skupščino, ampak šele na njej z nasprotnim predlogom delničarja Slovenske odškodninske družbe, ki je tako tudi zlorabil institut obveščanja delničarjev. Do pričujočih pomanjkljivosti se izpodbijana sodba ni opredelila, ampak ugotovila, da je predsednik skupščine ob nasprotnem volilnem predlogu NS prebral življenjepise novih kandidatov in da je bila na skupščini pri odločanju o bilančnem dobičku podeljena razrešnica upravi in NS, pa pri tem pri glasovanju za nove člane NS niso bile kršene zakonske določbe. S tem naj bi sodišče pokazalo nerazumevanje do uveljavljene neveljavnosti sklepov skupščine o odpoklicu članov NS, ki nima zveze s podelitvijo razrešnice slednjim, zato je taka sodba nepopolna in nerazumljiva ter onemogoča preizkus.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pri izpodbijanju obeh sklepov skupščine se pritožba osredotoča na kršitev delničarjev v pravici do obveščenosti, ki pomeni generalni izpodbojni razlog iz drugega odstavka člena 395 ZGD-1, zato bo tudi odločanje o pritožbi usmerjeno v razloge izpodbojnosti.

Začeti pa je bilo treba tam, kjer pritožba zaključi z očitkom pomanjkanja in nerazumljenosti razlogov, ki bi naj onemogočali preizkus samih odločitev, kar pomeni pritožbeni razlog bistvene kršitve iz točke 14 člena 339/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP, vendar tudi dovolj zavzeta presoja te kršitve ni potrdila, ne katerekoli druge, ki se sicer respektira uradoma. Sodbeni razlogi z ugotovitvijo neobstoja ničnosti obeh izpodbijanih sklepov so pregledni, zaokroženi in dovolj pojasnjevalni. Nekoliko manj in bolj nepopolno pa v zvezi z njihovo izpodbojnostjo, neveljavnostjo, vendar za potrebe preizkusa zadoščajo, dopolniti jih velja le glede materialnopravne prepričljivosti.

Primarno ZGD-1 v členu 305 nalaga poslovodstvu družbe, da na skupščini da delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo dnevnega reda, in tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami. Slednje pa za odločanje o pritožbi ni merodajno. Pravico delničarjem do vlaganja nasprotnih predlogov v zvezi s točkami dnevnega reda skupščine omogoča peti odstavek člena 300 ZGD-1, kar velja po členu 301 tudi za volilne predloge delničarjev, s tem da volilnega predloga ni treba utemeljiti. Od vlaganja nasprotnih predlogov na sami skupščini niso izključeni niti največji ali večinski delničarji. Navsezadnje je tak nasprotni predlog v zvezi z volitvami članov NS podal sam tožnik glede dveh članov, ne pa samo enega, kot je bilo na dnevnem redu. Tako kot on svojega sta tudi oba druga vlagatelja nasprotnih predlogov pojasnila vsak svoj nasprotni predlog tako v zvezi s spremembami člena 22 statuta družbe, ki tako ne pomeni bistvenega poseganja v ta člen pred spremembo, kot tudi nasprotni volilni predlog.

Obveznost objave predlaganih sprememb statuta d.d. iz drugega odstavka člena 298 ZGD-1 velja za upravo družbe, delničarji pa k objavljenim spremembah statuta iz dnevnega reda lahko vlagajo tudi nasprotne predloge. V tej fazi objava sprememb zaradi varovanja pravice do informacij seveda ni mogoča več, ker se je skupščina že začela. Pa tudi, če bi pravico delničarjev do vlaganja nasprotnih predlogov v zvezi s spremembami statuta na sami skupščini izključili, bi po načelu teorije relevance, ki jo pravni teoretiki in tudi judikatura vedno bolj upoštevata, taka kršitev v zvezi z obveščanjem ne predstavlja izpodbojnega razloga, in je njena protipravnost zanemarljiva, ker ne smemo zanemariti, da je bil tudi ta sklep izglasovan na skupščini z večjo kot kvalificirano večino, kar pomeni tudi to, da so bili družbeniki z izglasovano spremembo statuta dodobra seznanjeni in da njihova pravica do obveščenosti ni bila prizadeta. Tudi sicer izglasovani sklep ni v nasprotju z zakonom, ne statutom delniške družbe.

Povedano v pretežni meri velja tudi glede (ne)izpodbojnosti izglasovanih sklepov pod točko 5.1 in 5.2 v zvezi z volilnimi predlogi, postavljenimi na sami skupščini, na kateri je bila v okviru dnevnega reda obravnavana še točka po razširitvi delničarja Vlade z dodatno točko 7 v zvezi z izvolitvijo novega člana NS P.G., h kateri je na skupščini drugi delničar Slovenska odškodnina družba - SOD podal nasprotni volilni predlog z odpoklicem vseh članov NS in sočasno izvolitvijo novih (dejansko le petih od devetih iz člena 21 statuta toženke). Ta nasprotni predlog sicer odstopa od prvotnega nasprotnega predloga največjega delničarja, s katerim so bili delničarji seznanjeni z objavo v Uradnem listu, skupščina pa ni mogla odreči nasprotnega predloga v zvezi z njim (po točki 5 drugega odstavka člena 300 ZGD-1). Z njim so bili delničarji seznanjeni kot s tožnikovim, ki je tudi sam predlagal izvolitev ne samo enega, ampak dveh članov NS, s katerim delničarji tudi niso bili seznanjeni pred skupščino, pa njegov nasprotni predlog ni dobil zadostne podpore delničarjev, ampak nasprotni predlog delničarja SOD. Takega volilnega predloga po členu 301 ZGD-1 ni treba utemeljevati, vendar sta z njim delničarje seznanila tako predlagatelj kot predsedujoči skupščine, o vseh volilnih nasprotnih predlogih pa je razpravljalo več delničarjev, ki so bili seznanjeni tudi z referenčnimi podatki vsakega od predlaganih novih članov NS, za katere je glasovalo večje število delničarjev od kvalificirane večine in sta bila torej oba sklepa veljavno izglasovana. Od devetih novo izvoljenih članov so štirje tako iz prejšnje odpoklicane ekipe. Njihova izvolitev ni v koliziji s pogoji izvolitve tako v statutu toženke kot s tistimi iz člena 72 Zakona o bankah, ki za izvolitev člana NS banke terja ustrezno strokovno usposobljenost in lastnosti ter izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov banke. Nobenemu izmed petih novo izvoljenih članov tožnik ne očita neizpolnjevanja teh pogojev. Tudi pri tej točki dnevnega reda delničarji niso bili prikrajšani za pravico do obveščenosti, preostala izpodbojna razloga iz člena 395 ZGD-1 pa tako nista bila predmet pritožbene graje. Pritožba v zvezi s tem niti ne zanika, da je bil s tem volilnim predlogom seznanjen tako kot drugi delničarji pred glasovanjem. Notarski zapisnik s potekom in sklepi skupščine tako razpravo po tej točki dnevnega reda tudi beleži skoraj na treh straneh (od skupno šestnajstih).

Sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička za leto 2007 in podelitev razrešnice upravi in članom NS (sklep št. 3) nima vsebinske povezave z obravnavanim zahtevkom, čeprav je nenavaden nadaljnji potek z odpoklicem vseh članov NS in izvolitvijo nove sestave, vendar tudi takega scenarija korporacijsko pravo ne izključuje.

Noben pritožbeni razlog ne omogoča predlaganega poseganja v izpodbijano odločitev, ki je potrjena po členu 353 ZPP in tak razplet ne omogoča priznanja pritožbenih stroškov.