VSL sodba I Cpg 359/2008

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:
"Zavrne se tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka H.S - v stečaju, Ljubljana, dolžna tožeči stranki v roku 15 dni izročiti zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino:
"H. S.- v stečaju, Ljubljana, matična številka XY, dovoljuje, da se na nepremičninah:
- poslovnem prostoru št. 35 v 2. nadstropju v izmeri 15,5 m2, vpisan pri podvložku 1045/35 k.o. P. do celote (1/1), osnovni vložen 1045, k.o. P. in solastniškem deležu do 20974/100000 na skupnem prostoru št. 65 v 2. nadstropju v izmeri 13,5 m2, vpisan pri podvložku 1045/65, k.o. P., osnovni vložek 1045, k.o. P.;
- poslovnem prostoru št. 36 v 2. nadstropju v izmeri 20,3 m2, vpisan pri podvložku 1045/26, k.o. P. do celote (1/1), osnovni vložek 1045, k.o. P. in solastniškem deležu do 27470/100000 na skupnem prostoru št. 65 v 2. nadstropju v izmeri 13,6 m2, vpisan pri podvložku 1045/65, k.o. P., osnovni vložek 1045, k.o. P.;
- poslovnem prostoru št. 37 v 2. nadstropju v izmeri 20,3 m2, vpisan pri podvložku 1045/37, k.o. P. do celote (1/1), osnovni vložek 1045, k.o. P. in solastniškem deležu do 27470/100000 na skupnem prostoru št. 65 v 2. nadstropju v izmeri 13,6 m2, vpisan pri podvložku 1045/65, k.o. P., osnovni vložen 1045, k.o. P.;
- poslovnem prostoru št. 38 v 2. nadstropju v izmeri 17,8 m2, vpisan pri podvložku 1045/38, k.o. P. do celote (1/1), osnovni vložek 1045, k.o. P. in solastniškem deležu do 24086/100000 na skupnem prostoru št. 65. v 2. nadstropju v izmeri 13,5 m2, vpisan pri podvložku 1045/65, k.o. P., osnovni vložek 1045, k.o. P.;
vknjiži lastninska pravica na družbo A. d.o.o., matična številka YX.", v nasprotnem primeru zemljiškoknjižno dovolilo nadomesti ta sodba.
Tožeča stranka in stranski intervenient na strani tožeče stranke sta dolžna sama nositi svoje pravdne stroške. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 106,41 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi. "
2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 425,64 EUR v roku 15 dni pod izvršbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo zavrglo tožbo na ugotovitev, da ima tožeča stranka na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 02. 04. 2001 od tega dne dalje pravico zahtevati izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za poslovne prostore na naslovu C. P. (1. točka izreka sklepa) in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni izročiti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim dovoljuje, da se na v izreku sodbe navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na tožečo stranko, sicer bo zemljiškoknjižno dovolilo nadomestila ta sodba (2. točka izreka sodbe). Toženi stranki je tudi naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke in stranskega intervenienta (3. točka izreka sodbe).

2Zoper sodbo (2. in 3. točko izreka) vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži povračilo vseh stroškov postopka. Podrejeno predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Pritožba je utemeljena.

4Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je bila dne 02. 04. 2001 sklenjena kupoprodajna pogodba za poslovne prostore na C. v P., ki sta jo sklenila H. S. kot prodajalec in I. d.o.o., kot kupec. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da podpis prodajalca na kupoprodajni pogodbi ni bil pravilno overjen. Glede na navedbe v pritožbi, da je bil podpis zakonitega zastopnika prodajalca overjen šele dne 15. 07. 2003, se ta sklep sodišča prve stopnje očitno nanaša na dejstvo, da je bil podpis overjen po začetku stečaja nad toženo stranko. Razbrati je tudi ugotovitev, da je kot lastnik predmetne nepremičnine v zemljiško knjigo še vedno vpisana tožena stranka, saj je namen te tožbe vpis tožeče stranke v zemljiško knjigo.

5Pogodbeni stranki sta torej sklenili obligacijsko pravni posel, ki je predstavljal pravni temelj za pridobitve lastninske pravice na predmetni nepremičnini (1. odstavek 20. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Ur. l. SFRJ, št. 6/80: ZTLR). Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/2002, SPZ) za primer, ko je bil pred njegovo uveljavitvijo veljavno sklenjen pravni posel, ki predstavlja pravni naslov za vpis v zemljiško knjigo določa, da se vpis na podlagi tega pravnega naslova izvede po pravilih, ki so veljala pred uveljavitvijo SPZ (2. odstavek 267. člena SPZ). To pomeni, da se lahko tudi po uveljavitvi SPZ predlaga vknjižba lastninske pravice z razpolagalnim pravnim poslom, ki ni zemljiškoknjižno dovolilo v obliki, kot ga določa SPZ, če so izpolnjeni pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo SPZ. Pogoj za vpis v zemljiško knjigo v takem primeru je v skladu z 22. členom Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 33/95) overjen podpis stranke, ki razpolaga s svojo nepremičnino, na zavezovalni pogodbi.

6Glede učinkov začetka stečajnega postopka ZZK-1 določa, da ta ni ovira za dovolitev vpisa vknjižbe pravic na podlagi zasebne listine oziroma listine v obliki notarskega zapisa le, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen oziroma notarski zapis sestavljen pred začetkom stečajnega postopka(1. alineja 3. točke 3. odstavka 94. člena ZZK-1). Ker se je v konkretnem primeru stečaj nad toženo stranko začel pred overovitvijo podpisa, s to listino po začetku stečaja ni mogoče doseči vpisa lastninske pravice na tožečo stranko. V tej luči je zato treba presojati ugotovitev sodišča prve stopnje glede pravilnosti overovitve. Zatrjevani kršitvi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP torej nista podani.

7S to tožbo zahteva tožeča stranka od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (intibulacijske klavzule) kot izrecne nepogojne izjave tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Da pride do učinkovitega prenosa lastninske pravice namreč velja, da mora, poleg veljavnega obligacijskega pravnega posla (ter drugih pogojev, ki jih določa zakon), obstajati tudi razpolagalni pravni posel. Na podlagi prodajne pogodbe namreč ne nastopi prenos lastninske pravice, ampak samo zaveza, da prodajalec opravi vse, kar je potrebno, da kupec postane lastnik. Vprašanje pa je, ali ima tožeča stranka tudi v tem primeru, ko je prišlo do stečaja tožene stranke, pravico od nje zahtevati izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

8V konkretnem primeru je imela tožeča stranka do tožene stranke zahtevek za izpolnitev obveznosti iz kupoprodajne pogodbe z dne 02. 04. 2001. Tak upnik ima ob začetku stečaja obligacijskopravno (nedenarno) terjatev do stečajnega dolžnika na izpolnitev pravnih dejanj, ki so potrebna, da bi pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Po določilih Zakona o prisilni poravnavi, stečaji in likvidaciji (ZPPSL, Ur. l. RS, št. 67/93 s spremembami) velja, da se nedenarne terjatve upnikov proti dolžniku spremenijo v denarne po cenah na dan začetka stečajnega postopka (2. odstavek 112. člena ZPPSL).

9Materialnopravne posledice začetka stečajnega postopka, kot so določene v 112. členu ZPPSL, le izjemoma ne vplivajo na terjatve upnikov. Za tak poseben primer gre pri obojestransko odplačni pogodbi, sklenjeni pred začetkom stečajnega postopka, če niti stečajni dolžnik niti upnik nista izpolnila obveznosti iz te pogodbe oziroma jih nobeden od njiju ni v celoti izpolnil (120. člen ZPPSL). Za tak primer ZPPSL določa, da ima stečajni upravitelj odstopno upravičenje, sicer pa mora (torej le če gre za obojestransko neizpolnjene obveznosti) obveznosti stečajnega dolžnika izpolniti tako, kot se glasijo (smiselno 1. odstavek 121. člena ZPPSL). Če stečajni upravitelj v takem primeru, kot izpolnitev svoje obveznosti iz kupoprodajne pogodbe, izstavi zemljiškoknjižno dovolilo, velja določilo 2. alineje 3. točke 3. odstavka 94. člena ZZK-1, ki omogoča vknjižbo pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo. Ni pa navedena določba ZZK-1 podlaga za to, da bi se stečajnemu upravitelju naložila izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v drugih primerih, ki ne sodijo v okvir 120. člena ZPPSL.

10Iz navedb pravdnih strank v tem sporu ne izhaja, da bi šlo za primer iz 120. člena ZPPSL. Prav nasprotno zatrjuje stranski intervenient v vlogi z dne 08. 01. 2007 (ki naj se obravnava kot vloga v tej pravdi), navedb tožene stranke v drugih postopkih pa tudi ni mogoče šteti za navedb v tem sporu.

11Glede na 2. odstavek 112. člena ZPPSL torej ni pravne podlage, da se toženi stranki naloži izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da začetek stečajnega postopka nima vpliva na terjatev stečajnega upnika. Glede na načelo skrbnosti ravnanja v pravnem prometu pa navedene ugotovitve tudi ne spremeni dejstvo, da je stranski intervenient 10. 05. 2004 s tožečo stranko sklenil kupoprodajno pogodbo za nakup predmetne nepremičnine.

12Zato je, ob pravilni uporabi materialnega prava, tožbeni zahtevek tožeče stranke neutemeljen. Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izstaviti zemljiškoknjižno listino, je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).

13Pritožbeno sodišče je spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo. Zato je moralo odločiti o stroških vsega postopka (2. odstavek 165. člena ZPP). Ob upoštevanju uspeha v pravdi (1. odstavek 154. člena ZPP) je pravdne stroške tožene stranke naložilo v plačilo tožeči stranki, tožeča stranka in stranski intervenient pa sta dolžna sama nositi svoje pravdne stroške. Sodišče je pravdne stroške tožene stranke odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika v skladu z Zakonom o sodnih taksah ter glede na vrednost spornega predmeta. Toženi stranki je priznalo stroške sodne takse za odgovor na tožbo v višini 106,41 EUR. Navedeni znesek je dolžna toženi stranki povrniti tožeča stranka v roku 15 dni od prejema odločbe, po preteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da ji je tožeča stranka dolžna povrniti njene pritožbene stroške. Sodišče je toženi stranki priznalo stroške takse za pritožbo v znesku 425,64 EUR, ki jih je dolžna povrniti tožeča stranka v 15 dneh.