VSK sklep Cp 580/2007

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu p o t r d i.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor S.J. z dne 19.09.2006 zavrglo (1.točka izreka). Na podlagi oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine z dne 25.07.2006 ter 241.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine: kupoprodajne pogodbe z dne 21.09.2000, sklenjene med S.J. kot prodajalko in T.J. kot kupcem za nakup parc.št. 3159 in 3160, obe vl.št. 1131 k.o. O., do deleža 8/112. Pri cit. nepremičninah je dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja T.J. do deleža 8/112.

Zoper sklep se pritožuje S.J. in navaja, da "protestira, da se T.J. dovoli vpis v zemljiško knjigo pri njenih parc. št. 3159 in 3160, ker si jih je prisvojil. Na nepremičninah, ki jih je kupil v O. od njenega bratranca V.M., je imela tudi sama delež po materi V.K. Ko mu je to omenila, je dejal, naj to dokaže, poslala mu je sklep sodišča, dogovorjena sta bila, da ji plača za hiško, ki je bila last njene matere, pa je v pogodbo vnesel tudi omenjeni parceli. Prepričana je bila, da bo pravičen. Pritožbo vlaga sama, ker ima z odvetniki slabe izkušnje. Sklicuje se še na obrazložitev sklepa Okrajnega sodišča v K. z dne 25.03.2003.

Pritožba ni utemeljena.

Neupoštevno je pritožničino sklicevanje na obrazložitev sklepa v drugi pravdni zadevi, saj mora vsaka pritožba obsegati tudi pritožbene razloge (335.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 120.čl. ZZK-1 in 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Pritožnica s pritožbo nasprotuje vknjižbi lastninske pravice pri njej lastnih 8/112 parc. št. 3159 in 3160, vpisanih v vl.št. 1131 k.o. O., v korist predlagatelja T.J., kar je predmet 2.tč. izpodbijanega sklepa. Navaja, da si je predlagatelj "parceli prisvojil, dogovorjena sta bila, da ji plača za hiško, last njene matere, pa je v kupno pogodbo vnesel tudi obe parceli". S takimi pritožbenimi navedbami pa v obravnavanem zemljiškoknjižnem postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine pritožnica ne more uspeti. Za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine morata biti (hkrati) izpolnjena dva pogoja: da predlagatelj verjetno izkaže (1.tč. 1.odst. 234.čl. ZZK-1), da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice (listina, katere vzpostavitev se zahteva), in da se je ta listina uničila oziroma izgubila. Ta pravna dejstva lahko predlagatelj v postopku verjetno izkaže tudi s kopijo listine, katere vzpostavitev se zahteva (5.odst. 234.čl. ZZK-1) ter mora to listino tudi priložiti predlogu za vzpostavitev listine (6.odst. 234.čl. ZZK-1). Poleg tega pa morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja (2.tč. 1.odst. 234.čl. ZZK-1). Drugi pogoji za vknjižbo pa so vsi pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja, določeni v 1.odst. 148.čl. ZZK-1, razen pogoja, da je listina, katere vzpostavitev se zahteva, predložena v ustreznem izvirniku z notarsko overjenim podpisom izstavitelja (v primeru zemljiškoknjižnega dovolila - prim. 1.tč. 236.čl. ZZK-1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine izpolnjeni, zato je (dne 25.07.2006) izdalo sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine (1.odst. 236.čl. ZZK-1). Pritožničin ugovor, ugovor zemljiškoknjižne lastnice, je sodišče prve stopnje zavrglo, ker ni vseboval ugovornih razlogov v smislu 1.odst. 240.čl. ZZK-1 (zemljiškoknjižni lastnik namreč lahko z ugovorom izpodbija le, da listina, katere vzpostavitev se zahteva, ni bila izstavljena oziroma, da je listina, katere vzpostavitev se zahteva, v njegovi posesti oziroma v posesti osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za izročitev te listine predlagatelju postopka, določeni v pravnem poslu iz 1.odst. 36.čl. tega zakona), v takem primeru pa sodišče, hkrati z zavrženjem ugovora dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (3.tč. 1.odst. 241.čl. ZZK-1) in dovoli tudi vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka vzpostavitve te listine (3.odst. 241.čl. ZZK-1). Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, v skladu s citiranimi zakonskimi določbami, in ker pritožba pravno upoštevnih razlogov nima, jo je sodišče druge stopnje, ko tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti kršitev ni zasledilo, zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo ter hkrati dovolilo izbris nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2.tč. 3.odst. 161.čl. ZZK-1).