VSL sklep I Cpg 1038/2007

Pritožba se zavrže.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 19. 2. 2007 sklenilo, da se sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani opr.št. X Ig 3/91, z dne 7. 11. 1991, razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in tožba zavrže.

Proti navedenemu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Pritožba je prepozna.

Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je bil tožeči stranki poslan na naslov "P j D, K p. d. N. , N., Srbija." in ta ga je prejela dne 29. 3. 2007. Tožečo stranko zastopa zakoniti zastopnik Javno pravobranilstvo. Republike Srbije (Zakon o javnem pravobranilstvu, objavljen v Uradnem listu Republike Srbije, št. 43/91), ki je dne 30. 3. 2007 pripravilo pritožbo zoper izpodbijani sklep. Ker je s tem izkazano, da je dne 30. 3. 2007 Javno pravobranilstvo Republike Srbije nedvomno prejelo sklep sodišča prve stopnje, je tožeči stranki tedaj začel teči rok za vložitev pritožbe. Dne 17. 5. 2007 je Okrožno sodišče v Ljubljani prejelo pritožbo tožeče stranke, ki jo je ta poslala preko Ministrstva za pravosodje Republike Srbije in Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, pristojnemu sodišču v Sloveniji. Vprašanje, na katerega je moralo najprej odgovoriti pritožbeno sodišče, pa je, ali je mogoče zaradi tega navedeno pritožbo šteti za pravočasno vloženo na pristojnem sodišču.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se smejo stranke pritožiti v petnajstih dneh od vročitve njegovega prepisa, če ni v zakonu določen drugačen rok (366. člen v zvezi s 1. odst. 333. člena ZPP). Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (1. odst.112. člena ZPP). Posebna pravila veljajo glede priporočene ali brzojavne pošte (3. odst. 112. člena ZPP), za osebe v obvezni vojaški službi (3. odst. 112. člena ZPP), ter za druge osebe, ki službujejo v vojaških enotah (4. odst. 112. člena ZPP), za osebe, ki jim je odvzeta prostost (5. odst. 112. člena ZPP) ter vloge vročene nepristojnemu sodišču zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika (6. odst. 112. člena ZPP). Navedeni člen torej določa splošno pravilo o tem, da je vloga pravočasna, če pravočasno prispe na pristojno sodišče, ter izjeme od navedenega pravila. Drugih določb glede rokov za vloge strank ZPP ne vsebuje.

ZPP sicer res določa, da se vročitev osebi ali ustanovi v tujini (135. člen ZPP) opravi po diplomatski ali drugi ustrezni poti. Vendar pa navedeni člen določa pravila vročanja za sodišče in ne zavezuje strank v postopku. To velja tudi za pravila vročanja, ki izhajajo iz Haške konvencije o civilnem postopku z dne 1. 3. 1954 (Ur.l. FLRJ, dodatek, št. 6/62), ki zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ veže tako Slovenijo kot tudi Republiko Srbijo. Vročitev po navedeni poti se dokazuje s potrjenim potrdilom o prejemu ali potrdilom pristojnega organa zaprošene države, s katerim se ugotovi dejstvo, način in datum vročitve. Tudi ta mednarodni sporazum določa pravila vročanja za pisanja, ki jih sodišče vroča strankam v postopku, ne pa obratno. Ne z določbami ZPP ne z mednarodnim sporazumom torej niso določena posebna pravila glede pošiljanja vlog sodišču po diplomatski oziroma konzularni poti. Zato ni zakonske podlage, da bi se štelo pisanje stranke za vloženo na sodišču tedaj, ko je izročeno drugemu organu (na primer Ministrstvu za pravosodje zaprošene države), temveč velja splošno pravilo, da je datum prejema vloge dan, ko je vloga dejansko prispela na pristojno sodišče.

V konkretnem primeru to pomeni, da je bila pritožba zoper izpodbijani sklep vložena prepozno, saj je na pristojno sodišče prispela po poteku 15. dnevnega roka od prejema izpodbijanega sklepa. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrglo (352. člen ZPP).