VSC sklep PRp 262/2007

Ob reševanju pritožbe storilca M. S. se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni po uradni dolžnosti tako, da se ugovor storilca proti sklepu o določitvi uklonilnega zapora ne zavrže.

S sklepom Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. PRuz 468/2006 z dne 12. 10. 2006 je bil storilcu M. S. določen uklonilni zapor in sicer zato, ker ni plačal globe v znesku 80.000,00 SIT, ki mu je bila izrečena z odločbo o prekršku I. R. S. za delo, Enota L. Proti temu sklepu je storilec vložil ugovor, nato pa ga je prvostopno sodišče pozvalo, da ugovor dopolni in ker tega naj ne bi storil, je prvostopno sodišče ugovor storilca z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nepopolnega.

Proti temu sklepu je storilec vložil pritožbo in navajal, da ni prejel odločbe in da bi izvršitev uklonilnega zapora onemogočila plačilo globe.

Pri pregledu zadeve po uradni dolžnosti na podlagi 159. čl. Zakona o prekrških – 1 in v okviru pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo storilčev ugovor glede njegove vsebine in v posledici glede njegove popolnosti ter je na takšno zmotno presojo oprlo izpodbijani sklep. Pravočasni ugovor storilca proti sklepu o določitvi uklonilnega zapora je prvostopno sodišče ocenilo kot nepopoln oz. nerazumljiv, ker storilec v njem ni utemeljil dejstev, ki jih je navajal in ni predložil ustreznih dokazil, zato je prvostopno sodišče storilca z dopisom, ki ga je storilec prejel 24. 1. 2007 pozvalo k dopolnitvi v roku 15 dni. Storilec je dne 7. 2. 2007, torej v roku, dopolnil ugovor s tem, da je navajal finančne težave, kljub temu pa je prvostopno sodišče njegov ugovor zavrglo kot nepopoln in v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da storilec v določenem roku ni podal popravljenega oz. dopolnjenega ugovora, pri čemer vsaj ena od obeh trditev ni pravilna, saj po mnenju pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je storilec v postavljenem roku dopolnil ugovor. Svojo odločitev je prvostopno sodišče oprlo na 67. čl. Zakona o prekrških – 1 v zv. s III. odst. 76. čl. Zakona o kazenskem postopku.

Ker 202. b čl. ZP – 1, ki sicer ureja postopek v zvezi z ugovorom storilca proti sklepu o določitvi uklonilnega zapora, ne vsebuje posebnih določb o ravnanju z vlogami, je potrebno smiselno uporabiti določbe ZP – 1, ki urejajo redni sodni postopek, na podlagi 67. čl. ZP – 1 pa se glede vlog in zapisnikov smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku. Slednji v II. odst. 76. člena določa, da morajo vloge biti razumljive in da morajo obsegati vse, kar je treba, da se jih da obravnavati ter da so podpisane. V nasprotnem primeru sodišče zahteva od vložnika vloge, naj jo popravi oz. dopolni in če storilec tega danem roku ne stori, sodišče vlogo zavrže. Vloga je nepopolna, če ni podpisana, če ne vsebuje vsega, kar se zahteva v posebnih določbah zakona in praviloma tudi, če niso priložena dokazila, na katera se v vlogi sklicuje. Vendar pa vsaka pomanjkljivost vloge še ne more biti razlog za uporabo 76. čl. ZKP, saj je vprašanje, kdaj je vloga v tolikšni meri nerazumljiva in nepopolna, da je sploh ni mogoče obravnavati, dejansko vprašanje, ki se presoja na podlagi konkretnih okoliščin primera. Pomembno je poudariti, da sme sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavreči samo v primeru, če je vložnik v zahtevanem roku ni popravil ali dopolnil tako, da bi bila sposobna za obravnavanje in če je bil vložnik na to posledico tudi posebej opozorjen, kot je to določeno v IV. odst. 76. čl. ZKP. V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče od storilca zahtevalo, da ugovor dopolni z listinami, ki se nanašajo na razloge za izpodbijanje sklepa o določitvi uklonilnega zapora, kot so določeni v IV. odst. 202. b čl. ZP – 1, storilec pa je v svojem pravočasnem ugovoru navajal, da ni prejel odločbe prekrškovnega organa in da višina globe predstavlja tako visoko finančno obremenitev, da je ne more plačati v nekaj dneh, zaradi česar je prosil za odobritev naknadnega roka plačila globe, ki jo namerava v najkrajšem času tudi poravnati. Poudaril je tudi, da opravlja dejavnost v okviru svojega podjetja, zaradi česar bi uklonilni zapor dejansko v celoti onemogočil tako plačilo globe, kot tudi poslovanje podjetja. Takšne navedbe v ugovoru po mnenju pritožbenega sodišča še ne pomenijo, da ugovor ne vsebuje dejstev, s katerimi se lahko izpodbija sklep o določitvi uklonilnega zapora oziroma, da je vloga tako nerazumljiva, da je sploh ni mogoče obravnavati. Po zahtevani in pravočasni dopolnitvi ugovora pa je le še bolj jasno, da je storilec uveljavljal med drugim tudi razlog plačilne nesposobnosti, in čeprav za to ni predložil nobenega posebnega dokazila, po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da storilec svojega ugovora ni dopolnil, saj bi sodišče podatke o plačilni sposobnosti storilca lahko pridobilo tudi od državnih organov, kot je npr. davčni urad, register pravnih oseb, matični urad, center za socialno delo, lahko pa bi na podlagi VI. odst. 202. b čl. tudi razpisalo narok glede na navedbe v ugovoru, če bi bilo to potrebno za ugotovitev storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali drugih dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru. Na podlagi ugotovljenega pritožbeno sodišče meni, da je prvostopno sodišče napačno presodilo vsebino storilčevega ugovora z dopolnitvijo, saj je bil ugovor sposoben za obravnavo in bi se zato moralo prvostopno sodišče opredeliti do navedb ter o ugovoru vsebinsko odločiti.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo storilčev ugovor glede njegove popolnosti in je na takšno zmotno presojo oprlo izpodbijani sklep, je pritožbeno sodišče na podlagi IX. odst. 163. čl. ZP – 1 izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.