VSC sklep EPVDp 86/2007

Pritožbama storilca in njegovega zagovornika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se storilcu I. C. prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenje za B, C, G in H kategorijo motornih vozil, ne izreče.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu I. C. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za B, C, G in H kategorijo motornih vozil, ker je kot voznik v obdobju od 19.09.2006 do 19.10.2006 dosegel skupno osemnajst kazenskih točk.

Proti takšnemu sklepu sta se pritožila storilec in njegov zagovornik, ki v pritožbah navajata, da je storilec samoiniciativno in upoštevajoč določila 189. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), začel dne 17.10.2006 obiskovati izobraževalni seminar za voznike, ki ga je tudi uspešno zaključil, zaradi česar se storilcu iz evidence izbrišejo štiri kazenske točke, kar pomeni, da storilec ni dosegel osemnajst kazenskih točk.

Pritožbi sta utemeljeni.

S sklepom iz I. odst. 202a. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) izreče sodišče prve stopnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu, kot je to določeno v III. odst. 22. čl. ZP-1. Iz obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 09.01.2007 (listna št. ...) je razvidno, da je bilo storilcu I. C. izrečeno trinajst kazenskih točk s plačilnim nalogom PP Ž., izdanim dne 19.09.2006, ki je postal pravnomočen 28.09.2006 in pet kazenskih točk s plačilnim nalogom PPP C. izdanim dne 19.10.2006, ki je postal pravnomočen 28.10.2006. Nobenega dvoma tako ni, da so bile storilcu prvo izrečene kazenske točke s plačilnim nalogom, ki je postal pravnomočen 28.09.2006, torej mu je bilo prvo izrečeno trinajst kazenskih točk, s čemer je storilec izpolnil pogoje, ko bi se na podlagi II. odst. 189. čl. ZVCP-1 moral udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, na katerega bi ga v skladu s III. odst. istega člena ZVCP-1 moral napotiti organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, torej Ministrstvo za pravosodje. Iz kopije potrdila z dne 22.11.2006, ki sta ga storilec in njegov zagovornik priložila k pritožbi in ki ga je izdal P., izobraževalni center iz R. S., kot pooblaščeni izvajalec programa izobraževanja, je razvidno, da je storilec I. C. na seminarju št. 15/2006 v času od 17.10.2006 do 20.11.2006 uspešno opravil izobraževalni program Seminar za voznike. Ker se je tako storilec udeležil programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo predpisanega s takrat veljavno Odredbo o izobraževalnem programu Seminar za voznike (ki jo je razveljavil šele Pravilnik o programu dodatnega usposabljanja voznikov in programu usposabljanja izvajalcev programa, ki se uporablja od 13.08.2007) imata prav pritožnika, ko zatrjujeta, da je storilec izpolnil pogoje, da se mu v skladu z II. odst. 189. čl. ZVCP-1 izbrišejo štiri kazenske točke iz skupne evidence kazenskih točk. Na takšno ugotovitev ne more vplivati niti dejstvo, da se je storilec na lastno iniciativo in ne po napotilu Ministrstva za pravosodje, udeležil navedenega seminarja, niti to, da mu je med opravljanjem seminarja bilo pravnomočno izrečeno še pet kazenskih točk. Pritožbeno sodišče je prepričano, da storilcu ne more biti v škodo morebitno neažurno vpisovanje pravnomočno izrečenih kazenskih točk v skupno evidenco kazenskih točk, saj imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja doseže trinajst kazenskih točk, ko odločba (sodna ali prekrškovnega organa), s katero so mu kazenske točke bile izrečene postane pravnomočna in ne, ko so kazenske točke vpisane v skupno evidenco kazenskih točk. Res je, da Ministrstvo za pravosodje ne more napotilo iz III. odst. 189. čl. ZVPC-1 poslati imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja preden izve za pravnomočne izrečene kazenske točke, vendar v skladu z II. odst. 15. čl. Pravilnika o kazenski evidenci morajo sodišča oz. prekrškovni organi poslati ministrstvu, to je Ministrstvu za pravosodje podatke, ki se vpisujejo v evidenco, v 15 dneh od dneva, ko je nastalo dejstvo, ki ga je treba vpisati, oz. od dneva, ko so bili obveščeni o takem dejstvu. Ker je plačilni nalog, s katerim je bilo storilcu izrečeno trinajst kazenskih točk postal pravnomočen 28.09.2006, je torej jasno v katerem času bi prekrškovni organ moral Ministrstvu za pravosodje poslati ustrezne podatke za vpis v skupno evidenco kazenskih točk. Če pa sodišče ali prekrškovni organ ne ravnajo tako, kot je to določeno v Pravilniku o kazenski evidenci in se kasneje dosežene kazenske točke vpišejo pred tistimi, ki so bile dosežene prej , pa to zagotovo ne more biti v škodo imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja. V obravnavanem primeru tako ne more biti storilcu v škodo, če je morebiti trinajst kazenskih točk izrečenih s plačilnim nalogom PP Ž., ki je postal pravnomočen 28.09.2006, bilo vpisano pozneje kot pet kazenskih točk izrečenih s plačilnim nalogom PPP C., ki je postal pravnomočen en mesec pozneje, to je 28.10.2006. V času izdaje izpodbijanega sklepa sodišču prve stopnje ni bilo znano, da se je storilec po doseženih trinajstih kazenskih točkah udeležil programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo in da bi mu zato iz skupne evidence kazenskih točk morale biti izbrisane štiri kazenske točke ter, da niso izpolnjeni pogoji iz III. odst. 22. čl. ZP-1 za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zaradi česar tega dejstva ni moglo upoštevati. Ker pa je to dejstvo v pritožbenem postopku ugotovilo pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbama storilca in njegovega zagovornika ter na podlagi VIII. odst. 163. čl. ZP-1 sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se storilcu I. C. ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja B, C, G in H kategorije motornih vozil.