VSM sklep I Cp 1136/2008

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za amortizacijo zemljiškega pisma, ki glasi na znesek 68.000,00 € in ga je izdal predlagatelj, izdano pa je bilo 09.09.2005 na podlagi notarskega zapisa notarja o ustanovitvi zemljiškega dolga, opr. št. SV 134/05, z dne 17.05.2005, s katerim je bila obremenjena nepremičnina 10.E, vl. št. 1328/11 k.o. Krčevina pri Ptuju. Obrazložilo je, da zemljiškega pisma, ki je listina katere nastanek in vsebina sta opredeljena v Stvarnopravnem zakoniku - SPZ, ni mogoče amortizirati, ker ni zakonskega predpisa, ki bi predvidel možnost njene razveljavitve. Odločilo je še da znašajo stroški postopka 8,21 € in bremenijo predlagatelja.

Proti takemu sklepu se je predlagatelj po svojem pooblaščencu pravočasno pritožil, smiselno iz pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP. Navaja, da je prvostopenjsko stališče o tem, da zemljiškega pisma ni mogoče amortizirati, napačno. Saj je treba izhajati iz njegove temeljne opredelitve, da je vrednostni papir po odredbi (drugi odstavek člena 196 SPZ), zato se tudi zanj uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika - OZ, ki urejajo splošna pravila za vrednostne papirje, med ostalim tudi njihovo amortizacijo. V kolikor se zemljiškega pisma ne bi dalo amortizirati, bi to pomenilo popolno ohromitev pravnega prometa z nepremičnino, ki bi bila obremenjena z zemljiškim dolgom izgubljenega zemljiškega pisma. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom (prvi odstavek 192. člena SPZ). Po svoji obliki je neakcesorna zastava nepremičnine in spada med pravice zemljiške zastave. Prav zaradi svoje neakcesornosti se razlikuje od hipoteke, ki je v svoji obstojnosti še vedno pretežno odvisna od obstoja zavarovane terjatve. Zemljiški dolg je povsem neodvisen od drugih terjatev in je v tem smislu sam po sebi abstraktna terjatev. Pravica zemljiškega dolga je inkorporirana v zemljiškem pismu, katerega značilnost je njegova prenosljivost (člen 197 SPZ). Zemljiško pismo je orderski vrednostni papir (drugi odstavek člena 196 SPZ), ki se prenaša z indosamentom. Je torej popolen vrednostni papir, saj stvarna pravica zemljiškega dolga ne nastane brez izstavitve zemljiškega pisma, ne more se prenašati brez prenosa zemljiškega pisma, ne more se uveljavljati brez predložitve papirja in tudi ne prenehati brez predložitve in razveljavitve papirja. Zato, kakor pravilno navaja pritožba, bi bilo že zaradi tega nesmiselno, če izgubljenega zemljiškega pisma ne bi bilo mogoče amortizirati.

SPZ je torej v drugem odstavku 196. člena določil naravo zemljiškega pisma kot orderski vrednostni papir. Splošna pravila v zvezi z vrednostnimi papirji pa ureja OZ. Glede na definicijo pojma vrednostnega papirja po prvem odstavku 212. člena OZ, je zaključiti, da temu pojmu ustreza tudi zemljiško pismo. Zato se ob posebnih določbah SPZ, ki imajo naravo lex specialis, po splošnih pravilih OZ presoja tista dejanja povezana z naravo, prenosom, ugovori itd., nanašajoča se na zemljiško pismo kot vrednostni papir, ki s posebnim predpisom (SPZ) niso urejena. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, SPZ amortizacije zemljiškega pisma ne ureja. Ta ureditev niti ni bila potrebna, saj amortizacijo izgubljenih vrednostnih papirjev urejajo določbe 237. člena OZ (prej člen 260 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Postopek amortizacije pa načeloma ureja Zakon o nepravdnem postopku - ZNP, saj drugi odstavek 159. člena ZNP določa, da se določbe ZNP v postopku amortizacije uporabljajo tedaj, če v posebnem predpisu postopek ni drugače urejen.

Iz vsega povedanega sledi, da je sodna amortizacija zemljiškega pisma kot vrednostnega papirja predvidena z določbo 237. člena OZ, opravi pa se v nepravdnem postopku po določbah ZNP, ker postopek amortizacije zemljiškega pisma s posebnim zakonom ni drugače urejen.

Na podlagi obrazloženega je bilo odločiti tako, kakor to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka člena 365 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

V novem postopku se bo torej sodišče prve stopnje moralo ukvarjati z utemeljenostjo predlagateljevega predloga, ob uporabi vseh spredaj izpostavljenih zakonskih določil.

O pritožbenih stroških ni bilo treba odločiti, ker niso bili uveljavljani.