VSC sklep Cp 1117/2006

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o dovolitvi vpisa spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne ter se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti vpisa.
Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje oz. zemljiškoknjižno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca kot neutemeljen in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke o vpisu z dne 03.06.2005, opr. št. Dn 660/2005-3.

Takšen sklep zemljiškoknjižnega sodišča je nasprotni udeleženec izpodbijal s pravočasno pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, prvostopni sklep razveljavi in zavrne zemljiškoknjižni predlog. Uvodoma je v pritožbenih navedbah povzel obrazložitev izpodbijanega sklepa, nato pa navajal, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo pravnomočnost sodbe na podlagi izdaje sodbe Vrhovnega sodišča, takšno stališče je zgrešeno, saj je sodba postala pravnomočna z izdajo sodbe višjega sodišča, ta pa nosi datum 27.03.2003. Novi Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) je stopil v veljavo 18.09.2003. Po stališču napadenega sklepa bi morala biti po prejšnjem Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK/95) po uradni dolžnosti izvršena zahteva za vknjižbo sodbe v roku šest mesecev, torej je pravdno sodišče imelo možnost celih šest mesecev, da po uradni dolžnosti izvede vknjižbo. Jasno je, da sodišče prve stopnje ni poslalo sodbe v izvedbo zemljiški knjigi, ker iz izreka sodbe Višjega sodišča v Celju ne izhaja ničesar določnega. Izrek v dajatvenem delu namreč glasi, da je toženec dolžniku dolžan povrniti nasledstvo in mu izročiti vse nepremičnine, iz tega izreka ni možno zaključevati, da se tožniku dodeljuje lastninska pravica na nepremičnini. Zlasti nejasna pa je terminologija "povrniti po nasledstvo". Iz sodbe višjega sodišča torej ne izhaja naloga vknjižiti lastninsko pravico na tožnika, sodišče prve stopnje si je v napadeni odločbi vzelo drugačno pravico kar ni razumljivo. Ta zadeva je sedaj v ustavni presoji.

Predlagatelj je v odgovoru na pritožbo prerekal pritožbene trditve in predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je Višje sodišče v Celju s sodbo opr. št. Cp 167/2002 z dne 27.03.2003 (v nadaljevanju sodba) spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, zmotno zaključilo, da je sodba drugostopnega sodišča postala pravnomočna v času veljavnosti ZZK-1. V skladu z določbo I. odst. 319. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) postane sodba pravnomočna, če je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe, če se ne more več izpodbijati s pritožbo. Torej je sodba pritožbenega sodišča postala pravnomočna z dnevom odločitve pritožbenega sodišča 27.03.2003, ZZK-1 pa je pričel veljati 18.09.2003, zato je sodba postala pravnomočna še v času veljavnosti ZZK/95. Glede na obrazloženo so pritožbene trditve v tem delu utemeljene, vendar pa čas ugotovitve dejstva o pravnomočnosti sodbe, ki je podlaga za predlagan zemljiškoknjižni vpis, v tej zadevi ni odločilno dejstvo.

Za predlagan vpis predstavlja materialno pravno podlago ZZK-1 glede na določbo 246. čl. ZZK-1, ker do uveljavitve ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo o vpisu.

Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da se na podlagi 3. tč. I. odst. 40. čl. ZZK-1, ki je glede na datum vložitve zemljiškoknjižnega predloga predlagatelja v obravnavani zadevi pravna podlaga za predlagan vpis, dovoli vknjižba pravic na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oz. prenehanje pravice, katere vknjižba se zahteva. Torej je lahko podlaga za vpis predlagane vknjižbe stvarne pravice tudi ugotovitvena sodba, ki ne vsebuje intabulacijske klavzule, zato so pritožbene trditve v tem delu neutemeljene.

Predlagatelj je z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval dovolitev vknjižbe lastninske pravice v svojo korist pri nepremičnini vl. št. ... k. o. Š., ki so last nasprotnega udeleženca, na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 217/99 z dne 12.09.2001 in sodbe Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 167/2002 z dne 27.03.2003 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 570/2002 z dne 28.10.2004.

Po presoji pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno zatrjuje, takšne trditve je nasprotni udeleženec postavil že v ugovoru, da iz izreka sodbe Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 167/2002 z dne 27.03.2003 ni mogoče zaključiti, da se predlagatelju dodeljuje lastninska pravica na nepremičnini. Iz izreka citirane sodbe izhaja ugotovitev, da ima predlagatelj dedno pravico kot oporočni dedič vsega zapustnikovega premoženja. To premoženje pa je v izreku določeno z navedbo vložne številke in katastrske občine in iz izreka izhaja dolžnost iz nasprotnega udeleženca izročiti nepremičnine predlagatelju.

V skladu z določbo 1. tč. I. odst. 148. čl. ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče, če pri predhodnem preizkusu zemljiškoknjižnega predloga ni zavrglo, vpis dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva.

Po presoji pritožbenega sodišča tega pogoja citirana sodba Višjega sodišča v Celju ne izpolnjuje, saj iz nje ne izhaja, da je predlagatelj pridobil lastninsko pravico, z zemljiškoknjižnim predlogom pa zahteva predlagatelj vpis lastninske pravice.

Glede na vse obrazloženo je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje napačen zaradi zmotne uporabe materialnega prava, to je zgoraj citiranih določb ZZK-1, zato ga je pritožbeno sodišče spremenilo tako, da je ugovoru nasprotnega udeleženca ugodilo in sklep o dovolitvi vpisa spremenilo tako, da je zemljiškoknjižni predlog zavrnilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Podlaga za odločitev pritožbenega sodišča je 3. tč. III. odst. 161. čl. ZZK-1.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka nasprotnega udeleženca temelji na določbi I. odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z II. odst. 120. čl. ZZK-1.

O pritožbenih stroških predlagatelja pritožbeno sodišče ni odločilo, ker jih predlagatelj ni zahteval, niti jih ni zaznamoval.