VSL sklep I Cp 926/2007

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora.

Predlagateljica pravočasno vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je dne 30.04.2002 vložila tožbo zaradi ugotovitve skupnega premoženja zakoncev in deleža zakoncev na njem ter zaradi razveljavitve darilne pogodbe, hkrati pa je vložila predlog za zaznambo spora. Po vložitvi tožbe je prišlo do spremembe Zakona o zemljiški knjigi in naslovno sodišče je šele s sklepom z dne 3.11.2006 pozvalo tožnico, da v roku 8 dni predloži sodišču zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora sestavljen v skladu s 139. čl. Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 in dokazilo o plačilu sodne takse. V skladu s tem je tožnica dne 04.11.2006 vložila predlog za vpis zaznambe spora, vendar ne zaznambe spora pod opr. št. P 1267/2002-II, kot je to naložilo sodišče s sklepom, ker je medtem bila sodba P 1267/2002-II s strani Višjega sodišča razveljavljena in je zadeva bila vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tako je zadeva dobila novo številko P 812/2006-II. V tem delu je predlagateljica spremenila svoj predlog, saj se mora zaznamba spora nanašati na tekočo zadevo, to je P 812/2006-II. Pomotoma so pooblaščenci predlagateljice pozabiti napisati opravilno številko na predlog, to je opr. št. Dn. 8460/2002. Ne glede na to je predlagateljica pravočasno, dne 14.11.2006 vložila predlog za vpis zaznambe spora, zato je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zmotno oz. nepopolno ugotovilo dejansko stanje, posledično pa je zmotno uporabilo določbe Zakona o zemljiški knjigi in neutemeljeno zavrglo predlog za zaznambo spora.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je pritožnica predlog za zaznambo spora popravila . Kljub temu pa je izpodbijana odločitev prvostopnega sodišča pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč prejelo dva uradna zaznamka zemljiškoknjižne referentke - v uradnem zaznamku z dne 3.4.2003 je navedeno, da etažna lastnina na navedenem vložku ni urejena in iz tega razloga zaznamba spora ni vpisana, v drugem z dne 19.10.2006 pa je prav tako navedeno, da etažna lastnina za stavbo G. 49, L., ne obstaja, niti ni vložen predlog za vpis etažne lastnine. Zato je sodišče prve stopnje 3.11.2006 - kot bo obrazloženo še v nadaljevanju - po nepotrebnem pozvalo predlagateljico, da dopolni zemljiškoknjižni predlog v skladu z 139. členom Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1) ter predloži dokazilo o plačilu sodne takse, nato pa zavrglo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora z obrazložitvijo, da predlagateljica ni popravila predloga v določenem roku. Pritožbeno sodišče je ob vpogledu v zemljiškoknjižni izpisek ugotovilo, da stanovanje, ki je predmet tožbe, sploh ni vpisano v zemljiško knjigo in ni vknjižena etažna lastnina na njem, temveč je vpisana lastninska pravica na XX. V skladu z določbo 3. odstavka 79. člena ZZK-1 pa mora biti nepremičnina tako v tožbenem zahtevku kot tudi v predlogu za zaznambo spora označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. To pa a contrario pomeni, da v primeru, kakršen je sporni, ko nepremičnina (stanovanje) sploh ni vpisano v zemljiški knjigi, zaznamba spora pri tej nepremičnini ni mogoča. Zaznamba spora je torej mogoče le pri stanovanju, ki je vpisano v zemljiški knjigi. Takšen zaključek izhaja tudi iz uzakonjenega načela vpisa (člen 147 ZZK-1, po katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka).

Ob povedanem bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavrniti, ne pa pozivati tožečo stranko, da predlog dopolni, saj gre upoštevaje omenjeno zemljiškoknjižno stanje za neodpravljivo pomanjkljivost predloga za zaznambo spora.

V skladu s 353.členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list št. 36-1565/2004 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, ZPP) je tako pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo obstoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (člen 353. v zvezi z 366. členom ZPP).