VSK sodba I Cp 194/2006

Pritožbi se ugodi, sodba se s p r e m e n i tako, da se pravilno glasi: "Namesto preživnine, ki je bila določena z dogovorom o preživljanju in nazadnje valorizirana z obvestilom Centra za socialno delo N. na znesek 20.621,00 SIT, je toženec F.B. dolžan plačevati za mladoletnega tožnika J.L.B. na TRR njegove matere oziroma zakonite zastopnice N.L. preživnino v znesku 35.000,00 SIT in to od vložitve tožbe, to je od dne 17.3.2004 do 31.3.2005, od 1.4.2005 dalje pa mesečno preživnino v znesku 45.000,00 SIT.
Celotno preživninsko obveznost je toženec dolžan izpolniti glede preživninskih zneskov, zapadlih do sodbe, v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe, v bodoče dospele obroke pa do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec in to v zneskih kot so določeni s to sodbo do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej pa v valoriziranih zneskih določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin Vlade Republike Slovenije, da ne bo izvršbe. V primeru zamude s plačilom posameznega preživninskega obroka je toženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 64.274,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.11.2005 dalje do plačila, v roku 15 dni."
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 28.312,00 SIT pritožbenih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje te sodbe do plačila, v roku 15 dni.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec, namesto preživnine, ki je bila določena z dogovorom o preživljanju in na zadnje valorizirana z obvestilom Centra za socialno delo N. na znesek 20.621,00 SIT, dolžan plačevati za mladoletnega tožnika na TRR njegove matere oziroma zakonite zastopnice mesečno preživnino v znesku 35.000,00 SIT in to od vložitve tožbe, to je od dne 17.3.2004 do 31.3.2005, od 1.4.2005 dalje pa mesečno preživnino v znesku 40.000,00 SIT, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, glede stroškov postopka pa je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da določi mesečno preživnino od 1.4.2005 dalje v znesku 45.000,00 SIT (namesto 40.000,00 SIT) ter hkrati naloži toženi stranki v plačilo vse stroške postopka, se z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj ni pojasnilo zakaj šteje, da so stroški, ki jih je zakonita zastopnica prepričljivo izkazala, pretirani in v katerem delu so pretirani. Po oceni sodišča prve stopnje znašajo skupni mesečni stroški za tožnika celo manj kot povprečni stroški po statističnih podatkih za otroka v starosti 14 let, čeprav sodišče ugotavlja, da gre za mladoletnega tožnika z anomalijo stopala, zaradi česar ima slednji še posebne potrebe. V tem delu sodbe prihaja sodišče prve stopnje samo s sabo v nasprotje, hkrati pa sodbe v tem delu ni moč preizkusiti, saj nima razlogov. S tem pa je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Enaka ugotovitev velja tudi za odločitev o stroških. Tožeča stranka samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka ni uspela, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Zato je nerazumljiva odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, konkretno 154. člen ZPP. Četudi bi znašale potrebe mladoletnega otroka zgolj 90.000,00 SIT, pa je odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžan toženec prispevati zanj zgolj 40.000,00 SIT, napačna. Dejstvo je namreč (kar sicer pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje), da ima toženec višji dohodek kot zakonita zastopnica mladoletnega tožnika (pri tem pa sodišče sploh ni upoštevalo trinajste plače in regresa za letni dopust, ki ga toženec prejema v bistveno višjem znesku kot zakonita zastopnica, ki je zaposlena v negospodarstvu), da nima nobenih preživninskih obveznosti (zakonita zastopnica mora skrbeti še za enega majhnega otroka) ter da živi na kmetiji doma skupaj s starši. Zato bi moral znašati prispevek toženca za preživljanje mladoletnega sina najmanj 60 %, prispevek zakonite zastopnice pa največ 40 %, s čimer pa bi bila zakonita zastopnica še vedno v slabšem položaju kot toženec, saj mora skrbeti še za enega otroka in to z nižjim dohodkom kot ga ima toženec. V tem primeru pa se pokaže zahtevek tožeče stranke utemeljen v celoti. Sodišče prve stopnje je, poleg bistvenih kršitev pravil postopka, zmotno ugotovilo dejansko stanje in v posledici tega zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožba je utemeljena.

Glede na pritožbene navedbe je predmet pritožbe le preživnina določena za obdobje od 1.4.2005 dalje, in sicer v višini 40.000,00 SIT.

Ob preverjanju pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje, pomembno za odločitev o preživnini za obdobje po 1.4.2005, pravilno ugotovilo. V obravnavani pravdni zadevi je sodišče prve stopnje ugotavljalo obstoj zatrjevanih spremenjenih okoliščin tako na strani tožeče kot tožene stranke ter vpliv teh spremenjenih okoliščin na že določeno (dogovorjeno) preživnino. Ugotovilo je, da je znašala povprečna mesečna plača toženca v obdobju od marca do septembra 2005 131.860,45 SIT, ter da je zakonita zastopnica ml. tožnika v istem obdobju mesečno prejemala v povprečju 125.383,23 SIT, hkrati pa je prejemala tudi 14.328,50 SIT otroškega dodatka.

Otrokove potrebe je sodišče ocenilo na 90.000,00 SIT, taka ocena pa je, glede na preživninske zmožnosti staršev v konkretnem primeru, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča primerna. Pritožba sicer trdi, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje glede otrokovih potreb oziroma da je podana kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, vendar pa pritožbeno sodišče meni, da so te pritožbene navedbe neutemeljene. Poudariti je potrebno, da mora sodišče potrebe otroka ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Pri tem si sodišče sicer lahko pomaga z raznimi statističnimi podatki o povprečnih stroških za preživljanje družine z določenim številom članov ali s povprečnimi preživninami, vendar mora sodišče v okviru potreb otroka vedno upoštevati tudi vsa tista dejstva, ki vplivajo na to, da so stroški preživljanja v konkretnem primeru in v določenem obdobju večji ali manjši. Tako je naprimer pri oceni otrokovih potreb bistveno, kakšne so preživninske zmožnosti staršev, poleg tega pa je potrebno poudariti, da pri oceni potreb ni mogoče z matematično natančnostjo ovrednotiti prav vsakega izdatka in obrazložiti zakaj je pretiran, ampak je treba potrebe, tako kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje, oceniti globalno.

Kljub temu pa pritožbeno sodišče meni, da razmerje mesečnih dohodkov preživninskih zavezancev in dejstvo, da ima zakonita zastopnica tožnika še enega otroka in torej še eno preživninsko obveznost, toženec pa le te nima in živi s starši na kmetiji, narekuje zvišanje preživnine za obdobje po 1.4.2005 na 45.000,00 SIT. Ob taki porazdelitvi, ko bo zakonita zastopnica tožnika morala pokriti še približno 30.000,00 SIT otrokovih potreb, bo sicer večje breme preživljanja na tožencu, vendar bo takšno preživnino po prepričanju pritožbenega sodišča zmogel plačevati brez škode za lastno preživljanje, saj mu bo za lastno preživljanje še vedno ostalo približno 85.000,00 SIT na mesec. Preživnina v višini 40.000,00 SIT kot jo je določilo sodišče prve stopnje, pa po oceni pritožbenega sodišča predstavlja nesorazmerje v finančnem pogledu, ki kaže na to, da je utemeljen očitek tožeče stranke, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo oziroma 129. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR. Ni dvoma, da so finančne zmožnosti zakonite zastopnice tožnika bistveno slabše od finančnih zmožnosti toženca, potrebno pa je upoštevati tudi, da zakonita zastopnica - mati nosi pretežno skrb za nego, vzgojo in varstvo ml. otrok, saj otrok živi pri njej.

Ker je torej podan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženec od 1.4.2005 dalje dolžan plačevati mesečno preživnino v znesku 45.000,00 SIT (4. točka 358. čl. ZPP v zvezi s 353. čl. ZPP).

Ker je tožeča stranka v postopku v celoti uspela, je upravičena do povračila stroškov postopka (1. odst. 154. člena ZPP), zato je bilo potrebno pritožbi tudi v tem delu ugoditi in sklep o stroških postopka (4. odstavek izreka) spremeniti tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške (358. člen ZPP). Stroške tožeče stranke je sodišče druge stopnje odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo, in sicer na 64.274,00 SIT. Ti obsegajo sodno takso za tožbo v višini 4.750,00 SIT, nagrado odvetnici za tožbo v višini 100 točk, za pristop na narok z dne 30.3.2005 100 točk, za trajanje tega naroka 100 točk, za pristop na narok z dne 3.11.2005 50 točk, materialne stroške v višini 2% to je 770,00 SIT, 20% DDV v višini 7.854,00 SIT ter potne stroške na narok za zakonito zastopnico 2 X 6.200,00 SIT.

Glede na to, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odst. 165. člena ZPP, Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah priznalo tudi stroške za sestavo pritožbe v višini 125 točk, stroške s prejemom sodbe in poročilom stranki v višini 50 točk, sodno takso za pritožbo v višini 4.750,00 SIT, materialne stroške v višini 2%, to je 385,00 SIT ter 20% DDV v višini 3.927,00 SIT, ter tako skupno pritožbene stroške odmerilo na 28.312,00 SIT.