VSRS Sklep VIII DoR 108/2017-6

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 12. 2015, da ji delovno razmerje še traja do izdaje sodbe, priznanje pravic iz delovnega razmerja in plačilo denarnega povračila v višini 34.176,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je tožnica huje kršila pogodbene in druge delovne obveznosti. Zaupanje med strankama je bilo porušeno do te mere, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do odpovednega roka.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko odločitev.

3Tožnica je zoper pravnomočno drugostopenjsko sodbo vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka (zlasti kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) in izpodbija materialnopravne zaključke sodišča druge stopnje (v smislu, da njeno ravnanje ne predstavlja hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja). Konkretizira tudi vprašanja, glede katerih predlaga, da sodišče dopusti revizijo.

4Predlog ni dovoljen.

5V skladu s tretjim odstavkom 125. člena Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017) se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Glede na dejstvo, da se je ZPP-E pričel uporabljati 14. 9. 2017 (132. člen ZPP-E), postopek pred sodiščem prve stopnje pa se je končal 10. 3. 2017 ( torej pred pričetkom uporabe ZPP-E 9 se za postopek pred revizijskim sodiščem uporabljajo določila prej veljavnega zakona. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je 121. člen ZPP-E (med drugim) črtal določbo 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Po tej določbi je revizija v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja dovoljena že po zakonu.

6Ne glede na črtanje določbe 31. člena ZDSS-1 se v povezavi s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E, ki v navedenih primerih napotuje na uporabo določb prejšnjega ZPP, tudi določba 31. člena ZDSS-1 še naprej uporablja za individualne delovne spore, pri katerih je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred začetkom uporabe ZPP-E. Drugačno tolmačenje ne bi bilo ustrezno, saj bi povzročilo tudi različen režim prehoda na novo ureditev revizije oziroma dopuščene revizije glede na različne delovne, kolektivne in socialne spore.¹

7Ker gre pri sporu o zakonitosti izredne odpovedi za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, tožnica nima pravne podlage (niti pravnega interesa) za vložitev predloga za dopustitev revizije, zaradi česar ga je revizijsko sodišče zavrglo kot nedovoljenega (tretji odstavek 367. člena ZPP, ob smiselni uporabi 377 in 374. člena ZPP).

¹ Le uporaba prejšnjega 367. člena ZPP (pred novelo ZPP-E), brez upoštevanja 31. člena ZDSS-1, bi namreč pomenila, da se na področju delovnih in socialnih sporov prejšnji režim dovoljene revizije nanaša le na dve vrsti sporov - premoženjske individualne in premoženjske socialne spore, katerih vrednost presega 40.000 EUR.