VSL sklep I Cp 1001/2001

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki 3. izreka, v preostalem pa se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a ne razveljavljenem delu, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlagatelju v breme prve nasprotne udeleženke vrnilo solastniški delež parcele št. 851-njiva, vpisane v vl. št. 945 k.o.... v deležu 8433/10741-tin (1. točka izreka). Za plačilo odškodnine v obveznicah je zavezalo tretjo nasprotno udeleženko, ki je dolžna predlagatelju izplačati odškodnino v višini 1.423.586,00 SIT in jo preračunati v nemške marke po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 5.3.2001 in to v obliki obveznic izdanih v ta namen, ki jih je dolžna izročiti predlagatelju v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa (2. točka izreka). Odločilo je, da v času od pravnomočnosti tega sklepa do pričetka obrestovanja obveznic iz 2. točke izreka sklepa pripadajo upravičencu obresti, ki veljajo za vloge na vpogled, glavnica pa se valorizira (3. točka izreka). Zemljiški knjigi je odredilo, da po pravnomočnosti sklepa po uradni dolžnosti od vl. št. 945 k.o. odpiše parc. št. 851-njiva, za to pacelo odpre pri isti katastrski občini novo vložno št. ter pripiše lastninsko pravico na predlagatelja do 8433/10741-tin in prvo nasprotno udeleženko do 2308/10741-tin (4. točka izreka). Zoper takšen sklep glede 2. in 3. točke izreka se pravočasno pritožuje tretja nasprotna udeleženka Slovenska odškodninska družba zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nerazumljiv in nasprotuje sam sebi. Meni, da v 2. točki izreka manjka navedba premoženja oziroma nepremičnin na katere se nanaša odškodnina v znesku 1.423.586,00 SIT, ki jo je zavezana plačati. Izpodbijani sklep razume tako, da se predlagatelju parc. št. 851 vrača v solast v deležu 8433/10741-tin, kot je določeno v prvi točki izreka sklepa, hkrati pa se mu v drugi točki izreka za isto premoženje določa še odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada. Tretja točka izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na obrestovanje obveznic in na glavnico, pa ni v skladu z Uredbo o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec slovenski odškodninski sklad (Ur. l. RS, št. 61/96, v nadaljevanju Uredba). Pritožba je bila v skladu z določilom tretjega odstavka 31. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS št. 30/86, v nadaljevanju ZNP) vročena predlagateju in nasprotnim udeleženkam, vendar odgovora niso podali. Pritožba je delno utemeljena. Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Res bi bilo pravilno, kot opozarja nasprotna udeleženka, v izreku sodbe opredeliti premoženje katerega ni mogoče vrniti v naravi in se zato zanj prizna odškonina. Vendar sodba ni le njen izrek, ampak tudi obrazložitev (prvi odstavek 324. člena ZPP). Obrazložitev sodbe sicer ne postane pravnomočna (prvi odstavek 324. člena ZPP), je pa bistvenega pomena za razumevanje odločitve v sporu. Namenjena je pojasnitvi okoliščin, ki so razpravljajoče sodišče vodile k sprejemu odločitve, vsebovane v izreku. Zato je potrebno izrek sodbe in obrazložitev obravnavati povezano. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe pojasnilo, da se parc. št. 851-njiva k.o. , vrne v naravi, preostalo površino podržavljenih parcel, ki je vključena v parcelo 872/3, pa ni mogoče vrniti v naravi, zaradi česar za razliko 4712 m, pripada upravičencu odškodnina v obveznicah slovenskega odškodninskega sklada. Ob takšni obrazložitvi ni dvoma, da je sodišče prve stopnje parc. št. 851 k.o. ... vrnilo v solast v deležu 8433/10741- tin, za ostalo podržavljeno premoženje, ki je vključeno v parceli št. 872 pa je določilo odškodnino. Zaradi navedenega je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti in zatrjevana procesna kršitev ni podana. Utemeljen, pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje odločilo o obrestovanju in glavnici v nasprotju z Uredbo. Vprašanje obrestovanja obveznic je različno urejeno, glede na čas nastopa pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Po določilu 7. člena Uredbe se začne glavnica obrestovati 1.7.1996, izplačevati pa 1.12.2004. Primer ko denacionalizacijske odločbe postanejo pravnomočne pred 1.7.1996, je urejen v 44. členu Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91, v nadaljevanju Zden) in 12. členu Uredbe. Po določilu prvega odstavka 12. člena Uredbe se pri obveznicah, ki se izročajo na podlagi denacionalizacijske odločbe, ki je postala pravnomočna pred pred 1.7.1996, odškodnina poveča za obresti iz sedmega odstavka 44. člena Zden, ki tečejo od pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe do 1.7.1996. Gre za obresti ki veljajo za vloge na vpogled, glavnica pa se valorizira (sedmi odstavkek 44. člena Zden). Primer, ko denacionalizacijske odločbe postanejo pravnomočne po dnevu, ki je določen za začetek obrestovanja obveznic, torej po 1.7.1996, pa je urejen v 45. členu Zden. Po naveden določilu se obveznice obrestuje po 6% obrestni meri že po samem zakonu. Izpodbijani sklep je bil izdan šele 5.3.2001 (pravnomočnost pred 1.7.1996 ni nastopila), zaradi česar ni bilo podlage za uporabo sedmega odstavka 44. člena Zden in je odločitev vsebovana v 3. točki izreka napačna. Ker je sodišče prve stopnje odločilo o obrestih, ki v predlogu niso bile zahtevane (predlog: odškodnina v skladu z Zden), torej preko zahtevka, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339 člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), ki je imela vpliv na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Navedeno je pritožbememu sodišču narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa v tretji točki izreka. Glede na to, da ostali pritožbeni očitki niso utemeljeni, sodišče pa tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je v preostalem delu pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP). Določila ZPP je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 37. člena ZNP v zvezi s prvim odstavkom 56. člena Zden.