VSL sklep II Cpg 882/2001

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, ker upnik ni sporočil pravnega naslednika dolžnika. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da dolžnik ni izbrisan iz sodnega registra, temveč je zaradi preselitve sedeža iz Kranja v Trebnje vpisan v sodnem registru Okrožnega sodišča v Novem mestu. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetij in je torej prenehal obstajati dne 4.10.2001, vendar pa je do izbrisa prišlo po izdaji izpodbijanega sklepa in po vložitvi obravnavane pritožbe. Ker so bila do izbrisa dolžnika opravljena vsa pritožbena procesna dejanja, je lahko pritožbeno sodišče kljub prekinitvi postopka z dnem 4.10.2001 (iz razloga po 3. točki 1. odst. 205. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ob smiselni uporabi 2. odst. 207. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ izdalo odločbo o pritožbi. Sodišče prve stopnje je dne 27.10.2000 odredilo pribavo izpiska iz sodnega registra za dolžnika (list. št. 20) in iz tako pridobljenega izpiska sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju, vložna številka 1/02953/00, matična številka 5578965, je evidentno razvidno, da dolžnik ob izdaji tega izpiska (dne 20.12.2000) ni prenehal obstajati, temveč je bil samo izbrisan iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju ter zaradi spremembe sedeža vpisan v sodni register Okrožnega sodišča v Novem mestu pod vložno št. 1/3804/00 (list. št. 21). Sprememba sedeža družbe še ne pomeni prenehanja družbe (prim. 455. čl. zakona o gospodarskih družbah), zato je ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 3.1.2001 (list. št. 25), da dolžnik kot pravni subjekt ne obstaja več, pravno zmotna. Ker torej ni bilo podlage za pozivanje upnika, naj imenuje pravnega naslednika dolžnika, tudi ni bilo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje sankcioniralo upnikovo neaktivnost. Tudi razlogovanje sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da izvršbe proti osebi, ki ne obstaja več, ni mogoče nadaljevati, je bilo ob izdaji izpodbijanega sklepa pravno napačno in v nasprotju z dejanskim stanjem, razvidnim tudi iz listin, katere je sodišče prve stopnje samo pribavilo po uradni dolžnosti, saj je dolžnik v času izdaje izpodbijanega sklepa obstajal. Iz vsega povedanega izhaja, da ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo podlage za ustavitev postopka, kot pravilno opozarja pritožnik, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.