VSK sklep I Cp 1028/2000

Pritožba se z a v r ž e . Izbriše se zaznamba vložene pritožbe.

Zemljiški knjigi je bil dostavljen sklep izvršilnega sodišča, ki je vseboval sporazum o soglasju, da se vknjiži zastavna pravica na nepremičninah dolžnika, ko se je za območje, na katerem so te nepremičnine, začela uporabljati nova zemljiška knjiga. V sklepu izvršilnega sodišča so bile nepremičnine poimenovane z vložki stare zemljiške knjige in ker nove parcelne številke in vložki v obnovljeni zemljiški knjigi niso ustrezali starim, je zemljiškoknjižna referentka s sklepom z dne 1.7.1998 pri vl. št. 1500 k.o. I., ki obsega tudi parcele, obremenjene z ustanovljeno zastavno pravico, vpisala le zaznambo zastavne pravice in ne vknjižbo zastavne pravice, saj ta vpis zaradi sprememb vložnih številk in parcel po mnenju referentke ni mogoč. Na ugovor zastavnega upnika je zemljiškoknjižna sodnica sklep referentke razveljavila. V sklepu ugotavlja, da mora biti vpis pravice v stari in novi zemljiški knjigi na podlagi določb Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) enak, zato ni bilo podlage za zaznambo zastavne pravice v novi zemljiški knjigi. Proti sklepu o razveljavitvi sklepa zemljiškoknjižne referentke se je zastavni upnik pritožil. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je sicer z ugovorom zoper sklep zemljiškoknjižne referentke uspel, da pa mu ni jasno, kaj bo zemljiška knjiga storila, da se bo hipoteka, ki je bila vpisana pri vl. št. 3531, 1039 in 5163, vse k.o. I., to je zemljiške knjige, ki ne velja več, vknjižila pri vl. št. 1500 obnovljene k.o. I. Nepremičnine dolžnika, ki so bile prej vpisane v več vložkih, so se v novi zemljiški knjigi združile v en vložek in parcele so se na novo oblikovale. Ker so bile parcele različno obremenjene, je glede na vse spremembe težko ugotoviti sedanje stanje. Vendar to ne more biti razlog, da sodišče ob siceršnji dolžnosti za prenos vpisov starih vložkov v nove teh prenosov ne opravi. S takim ravnanjem ni podana nobena varnost v pravnem prometu. Za hipotekarne upnike pomeni tako ravnanje bistveno drugačen položaj nasproti drugim upnikom lastnika nepremičnin in v posledici tega nastanek materialne škode. Pritožnica je zastavno pravico že imela vknjiženo in jo je že pridobila. Z oblikovanjem nove k.o. pa ji je bila odvzeta, saj v novi zemljiški knjigi pri vl. št. 1500 k.o. I. zastavna pravica ni vknjižena. Z zaznambo ni dobila nobene pravice oziroma nima zastavne pravice na nepremičninah, ki so vpisane v vl. št. 1500 k.o. I. Po razveljavitvi sklepa je položaj pritožnice tak, da dogovorjena zastavna pravice sedaj sploh ni vknjižena v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ne obstaja. Sodišče bi moralo upoštevati določbo člena 119 ZZK, ki v 3. odstavku pri obnovi zemljiške knjige določa, da se pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, ugotavljajo tudi na podlagi drugih dokazov (zaslišanja udeležencev, zadnjega posestnega stanja in drugega), če med udeleženci postopka ni spora o pravici. Ravno to želi doseči nasprotna udeleženka, če je stališče sodišča takšno, da starega vpisa zastavne pravice zaradi sprememb oziroma združitev parcel ni mogoče prenesti brez pridržkov. Ker v izpodbijanem sklepu ni jasno, kakšen naj bi bil nadaljnji postopek vpisa zastavnih pravic, meni, da je potrebno ta sklep razveljaviti in pritožbeno sodišče naj da ustrezne napotke, kako naj ravna v nadaljnjem postopku zemljiška knjiga. Pritožnica še poudarja, da morajo biti vsi vpisi izvedeni po uradni dolžnosti, ker so podlaga za vknjižbo zastavnih pravic, sklenjeni sporazumi strank po takrat veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku. Predlaga torej, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se na podlagi sporazuma vknjiži hipoteka pri vl. št. 1500 k.o I. s prepovedjo odtujitve, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in odredi, da zemljiška knjiga ponovno odloča o vknjižbi zastavnih pravic na podlagi sporazuma, sklenjenega pod opr. št. R 311/94 in R 371/95. Pritožba ni dovoljena, zato jo je moralo pritožbeno sodišče zavreči. Z izpodbijanim sklepom je bil sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavljen, zato pritožnica pravnega interesa za pritožbo proti takšni odločitvi nima. Pravni interes je podan le tedaj, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva zoper sebe neugodno odločbo. Z odločbo zemljiškoknjižne referentke pa je bilo pritožnici ugodeno in kot navaja v pritožbi se pritožnica tudi z razlogi izpodbijane odločbe strinja. Cilj, ki ga z vloženo pritožbo zasleduje, to je, da naj pritožbeno sodišče da prvostopnemu sodišču ustrezne napotke, kako ravnati v nadaljnjem postopku, pa nima podlage v funkcionalni pristojnosti sodišč. Po našem pravnem sistemu imajo pritožbena sodišča predvsem kontrolno funkcijo. Zaradi ustavnega načela neodvisnosti prvostopna sodišča niti takrat, ko pritožbeno sodišče razveljavi odločbo, niso vezana na pravno naziranje pritožbenega sodišča. V konkretni zadevi, ko je bil sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavljen že na prvi stopnji, saj ga je razveljavila zemljiškoknjižna sodnica, bo zato v skladu z določili Zakona o zemljiški knjigi morala zemljiškoknjižna referentka o vpisu ponovno sama odločiti. Če vpisa ne bo dovolila, bo morala izdati sklep po 87. členu ZZK in v obrazložitvi tega sklepa pojasniti, zakaj se vpis ni opravil. Zoper takšen sklep, če bo izdan, pa bo pritožnica imela vsebinsko pritožbo. Kolikor se pritožnica v obrazložitvi pritožbe sklicuje na določila Zakona o obnovi zemljiške knjige, pa pritožbeno sodišče zgolj neobvezno pripominja, da je ta postopek očitno zamudila, saj je iz podatkov spisa razvidno, da se je začela nova zemljiška knjiga uporabljati že 15.4.1998, zato ni razumljivo, zakaj v postopku pri obnovi ni sodelovala. Ne glede na vse navedeno pa ni prepričljivo niti stališče v prvem izdanem sklepu, ki je razveljavljen, da se ne da opraviti komparacija med staro zemljiško knjigo in novo, zato bi kazalo pred izdajo novega sklepa od katastra pridobiti točne podatke o komparaciji med starimi in novimi parcelami. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep izdalo po 1. točki 95. člena ZZK.