VSL sklep I Cp 1729/2000

Pritožba se zavrže.

Z izpodbijanim sklepom je podpredsednik Višjega sodišča v Ljubljani zavrnil zahtevo upnikov za izločitev predstojnice Okrajnega sodišča v A. okrajne sodnice svetnice B.B. Zoper ta sklep se pritožujeta upnika in navajata, da nista zahtevala izločitve sodnice, marveč določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. O tem predlogu pa je sodnica B.B. odločala v nasprotju s svojimi pristojnostmi. Nepravilna je ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da sodnica B.B. ni stranka v postopku. Zaradi omenjene sporne predhodne odredbe teče namreč pravda pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (opr. št. III P 515/99) med upnikoma, ki nastopata kot tožnika in Republiko Slovenijo kot toženo stranko. Posredno je tožena stranka tudi sodnica B.B.

Pritožba ni dovoljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju nima posebnih določb o izločitvi sodnika, zaradi česar je treba uporabiti ustrezne določbe Zakona o pravdnem postopku (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Le-ta pa določa, da zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe (5. odst. 73. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). To pomeni, da se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (2. odst. 363. člena ZPP). Postopek zavarovanja poteka v dveh fazah: v prvi gre za odločanje o predlogu za zavarovanje, v drugi pa za izvedbo zavarovanja. Prva faza odločanja o zavarovanju se konča s pravnomočonostjo sklepa, s katerim se predlogu za zavarovanje ugodi, oziroma s katerim se predlog zavrne. V drugi fazi postopka - samem izvajanju zavarovanja sodišče ne izda v vsakem primeru odločbe, ki pomeni konec postopka. Tako je treba šteti v postopku zavarovanja kot končno odločbo v smislu prej citiranega 2. odst. 363. člena ZPP sklep o predhodni odredbi (263. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju) in s tem priznati nezadovoljni stranki, ki ima pravico do nesamostojne pritožbe, da le-to uveljavi (že) v pravnih sredstvih zoper sklep o predhodni odredbi. Ker je bil izpodbijani sklep izdan že po pravnomočnosti sklepa o predhodni odredbi, bi bilo treba zato nezadovoljni stranki priznati pravico do pritožbe tudi v kasnejšem stadiju postopka. A ker je sodišče prve stopnje predlogu za predhodno odredbo v celoti ugodilo, upnika nimata pravnega interesa za pritožbo (3. odst. 363. člena ZPP). Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).