VSL sklep II Cpg 671/2000

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je dolžnik (kot gospodarska družba) "od februarja 1999 prepisan" in da podpisana M.M. ni več njegova lastnica. Ugovor ni utemeljen. 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Iz podatkov v sodnem registru izhaja, da je vložnica ugovora M.M. še vedno direktorica (zakonita zastopnica) dolžnika, čemur v ugovoru tudi ne oporeka. Dolžnik v tej izvršilni zadevi pa je gospodarska družba in ne zakonita zastopnica (po zatrjevanju slednje sicer bivša lastnica), pri čemer vprašanje (ne)lastništva družbe nima nobene zveze z vprašanjem odgovornosti za obveznosti gospodarske družbe, ki je samostojna pravna oseba (s svojim premoženjem). Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da je ugovor neobrazložen (in s tem neutemeljen) in ga poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ). Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora (ki ni vseboval nobene pravno upoštevne navedbe) ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), je (neobrazložen) ugovor kot neutemeljen zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).