VSL sklep II Cpg 431/2000

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlag verodostojne listine) za neutemeljen, zato ga je poslalo sodišču drug stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da terjatev ne obstoji, ker je stanje do upnika po njegovem izpisku iz poslovnih knjig "0.00 SIT." Ugovor ni utemeljen. Po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Dolžnik je navedel, da terjatev ne obstoji, ker iz njegovega izpiska iz poslovnih knjig do upnika izhaja, da terjatev ne obstoji, tega izpiska pa ni predložil; zahteva za predložitev dokazov pa pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine na katere se sklicuje oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti (iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99). Ugovor je tako neobrazložen. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je ugovor neobrazložen (in s tem neutemeljen) in ravnalo po 5. odst. 62. člen ZIZ: ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je ugovor kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).