VSL sklep II Cpg 555/2000

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) v 2. tč. izreka in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da dolžnikov ugovor nima nobenega smisla, saj so predmet izvršbe njegove fakture, ne pa dolžnikove. Od dolžnika ni prejel nobene pisne reklamacije, kar pomeni, da je bil le-ta z njegovimi storitvami zadovoljen. Dolžnik navaja le svoje račune, ki so že "skompenzirani", saj je kompenzacija že potrjena, hkrati pa ugovarja, da računov ne bo kompenziral. Pritožba ni utemeljena. 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru (redna št. 3) navedel, da upniku ne dolguje ničesar. Iz nadaljnjih navedb (smiselno) izhaja, da je z upnikom poslovno sodeloval in da ima iz tega poslovanja do upnika terjatev (sedaj še) v višini "razlike 197.415,00 SIT", ki pa je "ne misli kompenzirati". Za te navedbe je predložil tudi dokaze (priloge B1 - B8). Zato je ugovor treba šteti za obrazložen. Sodišče v izvršilnem postopku namreč ne presoja resničnosti navedb, s katerimi dolžnik oporeka terjatvi, ampak ravna po 2. odst. 62. člena ZIZ, tj. razveljavi sklep o izvršbi v dovolilnem delu in nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Vse dolžnikove (in upnikove) navedbe o medsebojnih terjatvah in njihovem pobotu bo tako presojalo sodišče v pravdnem postopku. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna. Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je odpadel izrek o pritožbenih stroških, saj jih pritožnik (upnik) ni priglasil.