VSL sklep II Cpg 118/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.118.2000Področje: izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–2▾
Jedro povzetek sodišča
Tudi navedbe, da je upnika prosil za rešitev v smeri odloga vračila posojila, ni mogoče upoštevati v smislu 9. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ, saj dolžnik ne zatrjuje, da bi mu upnik (že) odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel, temveč, da je to upniku šele predlagal.
Izrek
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi izvršilnega naslova) za neutemeljen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da so upnika prosili za ustrezno rešitev, v pričakovanju povabila na razgovor pa so dobili predlog za izvršbo. Upniku predlaga, da se skušajo dogovoriti za ohranitev proizvodnje.
V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da dolžnik ne izpodbija niti temelja niti višine terjatve in da se pavšalne navedbe ne morejo šteti za obrazložen ugovor. Predlagal pa je, "da sodišče druge stopnje o ugovoru odloči kot o pritožbi".
Ugovor ni utemeljen.
2odst. 53. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se šteje kot neutemeljen.
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo (iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99). Dolžnik navaja, da se je z upnikom dogovarjal, ne navaja pa, da se je karkoli pravno upoštevnega (v smislu zgoraj navedenega nač. pravnega mnenja) dogovoril; tudi navedbe, da je upnika prosil za rešitev v smeri odloga vračila posojila, ni mogoče upoštevati v smislu 9. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ, saj dolžnik ne zatrjuje, da bi mu upnik (že) odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel, temveč, da je to upniku šele predlagal. Ker tako dolžnik v ugovoru pravno pomembnih dejstev ni zatrjeval, je (že iz tega razloga) ugovor treba šteti za neobrazložen in s tem za neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo ugovor za neutemeljen in ravnalo po 2. odst. 54. člena ZIZ: ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Sodišče druge stopnje pa ob reševanju ugovora ni zasledilo niti bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst.
350člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je (neobrazložen) ugovor kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑