VSL sklep II Cpg 1284/99

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžniku naložilo, naj plača upniku izterjevano terjatev in dovolilo predlagano izvršbo.

Proti temu sklepu je vložil pravočasen ugovor dolžnik. V ugovoru je navedel, da je izterjevano terjatev plačal upniku dolžnikov dolžnik, ker mu je tako naročil.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor predložilo pritožbenemu sodišču, naj o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ, v zvezi s 5. odst. 62. čl. ZIZ).

Pritožbeno sodišče je ugovor tako tudi obravnavalo.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik je v ugovoru sicer navedel razloge, ki bi lahko v pravdnem postopku pripeljali do zavrnitve zahtevka (prenehanje terjatve), vendar za te svoje trditve ni predložil nobenih dokazov. Zato je po določbi 2. odst. 53. čl. ZIZ (v zvezi s 5. odst. 62. čl. ZIZ) obravnavani ugovor neutemeljen. Doslej razloženemu pritožbeno sodišče še dodaja, da je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa poučen o vsebini pravkar omenjenih določil ZIZ. Tako je bil seznanjen, da mora ugovor obrazložiti tako, da v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in za ta dejstva predložiti dokaze. Prav tako je bil seznanjen s posledicami za primer, če ugovora ne bi tako obrazložil.

Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče preizkusilo še v okviru uradoma upoštevnih razlogov (2. odst. 350. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ in 2. odst. 55. čl. ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da ti niso podani. Zato je odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč.

365čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ).