VSL sklep II Cpg 52/2006
ECLI:SI:VSLJ:2006:II.CPG.52.2006Področje: izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–1▾
Jedro povzetek sodišča
Vknjižba hipoteke učinkuje od trenutka od katerega učinkuje zaznamba
izvršbe (2. odstavek 87. člena ZZK-1), torej od trenutka, ko je
zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo izvršilnega sodišča in
sklep o izvršbi (5. v zvezi s 7. členom ZZK-1). Pravnomočnost
slednjega torej ne more biti relevantna pri presoji učinkov sklepa o
vpisu hipoteke.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadaljevalo z
izvršilnim postopkom.
V pravočasni pritožbi je dolžnik navedel, da zastavna pravica ni bila
pridobljena z vpisom plombe v zemljiško knjigo, saj naj bi sklep o
izvršbi postal pravnomočen šele kasneje. Pritožbenih stroškov ni
priglasil.
Pritožba ni utemeljena.
V primeru predloga za izvršbo na nepremičnine pridobi upnik hipoteko
s trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi
(primerjaj 3. odstavek v zvezi z 2. odstavkom 170. člena Zakona o
izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Zato zemljiškoknjižno
sodišče s sklepom, s katerim dovoli zaznambo izvršbe, dovoli tudi
vknjižbo hipoteke v korist upnika, na čigar predlog je bil izdan
sklep o izvršbi (88. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju:
ZZK-1). Ta vknjižba hipoteke učinkuje od trenutka od katerega
učinkuje zaznamba izvršbe (2. odstavek 87. člena ZZK-1), torej od
trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo obvestilo
izvršilnega sodišča in sklep o izvršbi (5. v zvezi s 7. členom
ZZK-1). Pravnomočnost slednjega zato ne more biti relevantna pri
presoji učinkov sklepa o vpisu hipoteke (listovna številka 13 spisa).
Plomba, torej naznanitev začetka postopka za vpis zaznambe sklepa o
izvršbi, je bila v obravnavanem primeru vpisana dne 02.09.2004
(vročilnica pri listovni številki 3 spisa v zvezi s 133. členom
ZZK-1), postopek prisilne poravnave proti dolžniku pa se je začel dne
26.12.2004, torej po preteku dveh mesecev. Zato je sodišče prve
stopnje pravilno ugotovilo, da je upnik pridobil ločitveno pravico in
nadaljevalo z izvršbo (3. odstavek 63. in 2. odstavek 60. člena
Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji).
Sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih
kršitev določb izvršilnega postopka (2. odstavek 350. člena v zvezi s
366členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, oba pa v
zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato jo
je kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep kot zakonit in
pravilen potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑