VSL sklep III Cp 2260/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor druge dolžnice

T. K. zoper sklep o izvršbi zavrnilo kot neobrazložen in zato

neutemeljen.

V pritožbi, ki jo dolžnica zoper tako odločitev vlaga iz vseh

pritožbenih razlogov, opozarja, da sodišče ni izvedlo njenega

predlaganega zaslišanja. Ker nima nikakršnih materialnih dokazov o

tem, da kot pasivna družbenica ni vplivala na vodenje poslov, lahko

to dokazuje le s svojo izpovedbo. Sam zapis "direktor" namreč še ne

pomeni, da je bila pri poslovanju družbe aktivno udeležena.

Direktorja sta bila dva, poleg nje še prvi dolžnik, ki je kot večji

družbenik dejansko vodil posle, dolžnica pa je bila kot direktorica

in tedanja dolžnikova žena, vpisana zgolj v obdobju, ko ni imela

službe. Sklep naj se torej razveljavi in ugovoru ugodi, oz. zadeva

vrne v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pomen določbe 2. odst. 53. člena ZIZ o tem, kaj je obrazložen ugovor,

je pravilno pojasnilo že prvo sodišče v razlogih izpodbijanega

sklepa. Dolžnik mora torej v ugovoru opredeljeno navesti dejstva, ki

bi lahko preprečevala izvršbo in za taka dejstva predlagati dokaze.

Dolžnica pa, kot je razvidno iz vsebine njenega ugovora na red. št.

18, konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da kljub registrirani

funkciji direktorice v resnici te ni izvrševala, ne navaja. Zgolj

trditev, da je bila pasivna družbenica v smislu opredelitve tega

pojma v odločbi Ustavnega sodišča, ni zadostna podlaga za izvajanje

dokaza z dolžničinim zaslišanjem, ki naj bi relevantne okoliščine

šele pojasnilo.

Izpodbijani sklep je torej pritožbeno sodišče potrdilo kot pravilen

in zakonit, ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni

dolžnosti (čl. 365, točka 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).