VSM sklep III Cp 448/2005

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter
zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje

nasprotnima udeležencema M. B. in B. B. odvzelo roditeljsko

pravico za hčerko P. B., rojeno 28.12.2000 ter sina T. B.,

rojenega 26.4.2002.

Proti navedenemu sklepu sta laično pritožbo vložila

nasprotna udeleženca. V pritožbi negodujeta nad odločitvijo

prvostopnega sodišča o odvzemu roditeljske pravice za njuna

otroka ter smiselno zahtevata, da ju prvostopno sodišče v

postopku odvzema roditeljske pravice zasliši. Zraven tega pa

še v pritožbi navajata "da je krivda poštarja", da vabila na

narok nista prejela. Smiselno predlagata ugodno rešitev

pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

V postopku za odvzem roditeljske pravice so udeleženci

postopka predlagatelj in osebe, o kateri se vodi postopek

(65. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP), torej v tem

primeru oba roditelja M. B. in B. B.. Po določbi 4. člena

ZNP pa mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da

se izjasnijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo

pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih

celotnega postopka, to še toliko bolj v postopku za odvzem

roditeljske pravice, kjer gre dejansko za najhujši poseg v

pravice staršev. V navedenem postopku se tako tehta celo dve

ustavno varovani človekovi pravici, in sicer pravica in

dolžnost staršev iz 54. člena Ustave RS in pravica otrok iz

56člena Ustave RS. Zaradi take narave postopka pa je v

navedenih postopkih pravzaprav nuja, da se o odvzemu

roditeljske pravice izrazijo tudi roditelji (starši) otroka.

V danem primeru pa je prvostopno sodišče vabilo na narok za

dne 8.9.2005 z drugopisom predloga in prilogami vročalo

nasprotnima udeležencema M. B. in B. B. na naslov Z. D. 37,

pošta S. D., kjer nasprotna udeleženca dejansko tudi živita.

Iz podatkov o opravi vročitve pa ne izhaja, da je bila

prvotno poskušana vročitev tako, kot določa tretji odstavek

142člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37.

členom ZNP, temveč je bila opravljena kar vročitev po

četrtem in petem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 37.

členom ZNP. S takim vročanjem pa je prvostopno sodišče

zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki

drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je upoštevna že po

uradni dolžnosti, kot to določa drugi odstavek 350. člena

ZPP.

Ne glede na navedeno kršitev postopka pa pritožbeno sodišče

pripominja, da je v postopku za odvzem roditeljske pravice

praviloma potrebno nujno zaslišati roditelje, ker je odvzem

roditeljske pravice (prvi odstavek 116. člena Zakona o

zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) dejansko

najhujši poseg v pravice staršev, ki so tudi ustavno pravno

varovane (54. člen Ustave RS). Takega zaslišanja (z

zaslišanjem roditeljev se ugotavlja dejansko stanje) le

izjemoma ni potrebno opraviti in to le v primeru, če se

roditelji postopka za odvzem roditeljske pravice ne želijo

udeležiti ali pa da je stanje roditeljev takšno, da niso

sposobni zaslišanja oziroma podati izjave na sodišču. Z

zaslišanjem roditeljev se tako ne izpolnjuje le načelo

kontradiktornosti, katerega določa 4. člen ZNP v

obravnavanem postopku, temveč takšno zaslišanje prispeva k

popolni ugotovitvi dejanskega stanja v postopku odvzema

roditeljske pravice, kjer pa je prvotno varstvo koristi

otrok. Pravilna in popolna ugotovitev dejanskega stanja pa

je obvezna ravno zaradi najboljšega varstva koristi otrok.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je

razvidno iz izreka tega sklepa. V novem postopku naj

prvostopno sodišče pravilno vabi roditelje na narok v

postopku za odvzem roditeljske pravice, roditelje zasliši

ter v zadevi, upoštevaje koristi otrok, ponovno odloči v

skladu s prvim odstavkom 116. člena ZZZDR, upoštevaje tudi

določbo prvega odstavka 54. člena Ustave RS ter prvega

odstavka 56. člena Ustave RS.

Odločitev pritožbenega sodišča je v skladu s 37. členom ZNP

v zvezi s 3. točko 375. člena ZPP.