VSM sodba I Cp 1703/2004

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsodilnem delu
p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega
postopka.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo,

da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v M. S., opr. št. ...

vzdrži v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna plačati

tožeči stranki znesek 43.528,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od posameznih zneskov, kot je podrobneje razvidno

iz izreka prvostopne sodbe ter ji povrniti za 12.700,00 SIT

izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

14.10.2002 dalje do plačila. V preostalem delu, in sicer

glede glavnice v višini 23.343,00 SIT pa je prvostopni sklep

o izvršbi razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek

zavrnilo.

Proti obsodilnemu delu prvostopne sodbe se je pritožila

tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega

postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, s

pritožbenim predlogom na spremembo izpodbijanega dela

prvostopne sodbe tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke

v celoti zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev

prvostopne sodbe v izpodbijanem obsegu.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomisleka v pravilnost ugotovitve

prvostopnega sodišča, da toženka tožeči stranki na podlagi

zavarovalne pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju

(polica štev. 10443274) ni poravnala 43.528,00 SIT s

pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih

zapadlih zneskov, kot je razvidno iz izreka prvostopne

sodbe. Sicer pa obstoju terjatve pritožba ne oporeka.

Pritožba nima prav, da toženka navedene terjatve ni zavezana

poravnati, ker je dogovor (izjava pod prilogo B2) med tožečo

stranko in Z. B. pravno opredeliti kot prevzem dolga, in

sicer kot privativni prevzem dolga, ki razreši obveznosti

prejšnjega dolžnika. Takemu pravnemu naziranju pritožbe ni

pritrditi, ker pri pogodbi o prevzemu dolga gre za pogodbo

med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik (prvi

odstavek 446. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).

Navedeni dogovor (priloga B2) pa ste sklenila upnik (tožeča

stranka) in tretji, to je Z. B. in tako v danem primeru ne

gre za pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je

privolil upnik, kot skuša prikazati pritožba. Predmetni

dogovor, kot materialno pravilno zaključuje že prvostopno

sodišče, je pravno opredeliti kot pristop k dolgu, torej za

pogodbo med upnikom (tožečo stranko) in tretjim (B. Z.), s

katero se tretji upniku zavezuje, da bo izpolnil upnikovo

terjatev do dolžnika (451. člen ZOR). Pri pristopu k dolgu

pa stopi tretji v zavezo poleg dolžnika in tako dolžnik ni

prost obveznosti do upnika. To pa pomeni, da lahko upnik

terja izpolnitev od dolžnika ali tretjega ali pa od obeh

solidarno.

Tako pa se pokažejo pritožbena izvajanja, da toženka ni

dolžna izpolniti obveznosti po navedeni zavarovalni pogodbi,

kot neutemeljena.

V zvezi s pritožbeno grajo odločbe o pravdnih stroških pa

pritožbeno sodišče le pripominja, da v izpodbijani sodbi

prvostopno sodišče odločbe o pravdnih stroških ni izdalo. V

izreku je le odločilo, da sklep o izvršbi ostane tudi v

veljavi glede povrnitve izvršilnih stroškov v višini

12.700,00 SIT. Res je, da v razlogih sodbe (list. štev. 4)

prvostopno sodišče omenja pravdne stroške, pri čemer pa gre

za očitan labsus sodišča, ker iz nadaljnjih razlogov izhaja,

da je sodišče presojalo izvršilne stroške.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je

razvidno iz izreka te sodbe (353. člen Zakona o pravdnem

postopku - ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje

stroške pritožbenega postopka.

Določbe ZOR je pritožbeno sodišče uporablilo v skladu s

sedaj veljavnim 1060. členom Obligacijskega zakonika - OZ.