VSC sklep Cpg 323/2004

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 3.6.2004, opr. št. Pg 731/87-144 izreklo, da se pravdni postopek, prekinjen po uradni dolžnosti s sklepom, opr. št. Pg 731/87 z dne 14.1.1998, nadaljuje. Takšno odločitev je sprejelo na podlagi stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in odločbe Ustavnega sodišča, št. Up 108/00-18 z dne 20.2.2003 ter ugotovitev, da sta pravdni stranki gospodarski družbi, na kateri se določila Zakona o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo (v nadaljevanju: ZSSuk) ne nanašajo in da usoda terjatve ne more biti odvisna od sprejetja bodočega zakona v nepredvidljivi prihodnosti. Ker so pogoji za prekinitev postopka v tej pravdni zadevi prenehali oz. jih ni, se zato ta pravdni postopek lahko nadaljuje.

Tožena stranka z dne 24.6.2004 pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Sklep sodišča prve stopnje temelji na napačni pravni podlagi. Po ZSSuk se ni situacija od izdaje sklepa sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka z dne 14.1.1998 prav nič spremenila. Zato "gre za pravnomočno razsojeno stvar (kar zadeva prekinitev (postopka))" in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje iz tega razloga nezakonit. Sodišče prve stopnje tudi napačno razlaga 15č. čl. ZSSuk, saj prekinitev postopka sama po sebi nima nobene zveze s subjekti iz nekdanje federacije, vsaj iz zakona to ne izhaja. Prav tako sodna praksa katerega koli sodišča ne more dati zakonu pomena, ki ga nima, saj bi s tem sodna veja oblasti posegla v pristojnost zakonodajalca.

Pritožba ni utemeljena.

Če zoper osebe, ki imajo sedež ali stalno bivališče v RS, teče pravdni ali izvršilni postopek, tožeča stranka ali upnik pa ima sedež ali bivališče v RS ali v eni od republik bivše SFRJ ali v drugi državi in je terjatev pridobila s pravdnim poslom ali na podlagi pravnomočne sodne odločbe, sodišče po uradni dolžnosti pravdni postopek prekine oz. izvršbo odloži (I. odst. 15č. čl. ZSSuk).

Pravdni postopek, začet po uveljavitvi ZSSuk, se prekine z dnem, ko je tožba vročena toženi stranki (II. odst. 15č. čl. ZSSuk).

Postopek, prekinjen oz. odložen s 15č. čl. ZSSuk sodišče nadaljuje po uradni dolžnosti po uveljavitvi zakona iz 15c. čl. ZSSuk (15e. čl. ZSSuk).

Obveznosti Sklada do subjektov po ZSSuk se uredijo s posebnim zakonom v skladu z ureditvijo terjatev in obveznosti iz nasledstva republike Slovenije do nekdanje SFRJ (15c. čl. ZSSuk).

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo prekinjeni postopek po II. odst. 208. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ker je tožeča stranka dne 2.6.2004 ponovila predlog za nadaljevanje postopka, ki je (sicer) bil prekinjen po določilih ZSSuk. Glede na cit. zakonsko ureditev bi se tako prekinjeni postopek lahko nadaljeval le na podlagi posebnega zakona (iz 15c. čl. ZSSuk), ki pa ni bil nikoli sprejet. Nadaljevanje obravnavanega prekinjenega (pravdnega) postopka po določbah ZPP zato res ni bilo pravilno.

Nadaljevanja prekinjenih postopkov po 15č. čl. ZSSuk pa ni uredil niti Zakon o preoblikovanju Sklada Republike Slovenije za sukcesijo in ustanovitev Javne agencije Republike Slovenije za nasledstvo (v nadaljevanju: ZPSSJAN, Ur. l. RS, št. 86/2004), ki je razveljavil ZSSuk (9. čl. ZPSSJAN).

Toda Ustavno sodišče je z odločbo, št. Up-76/03-23 U-I-288/04 z dne 17.3.2005 (objavljeno v Ur. l. RS, št. 34 z dne 1.4.2005 (med drugim)) odločilo: "1. Zakon o preoblikovanju Sklada Republike Slovenije za sukcesijo in ustanovitev Javne Agencije Republike Slovenije za nasledstvo (Uradni list RS, št. 86/04) je v neskladju z Ustavo, ker ne določa nadaljevanja pravdnih in izvršilnih postopkov, ki so bili prekinjeni oziroma odloženi na podlagi Zakona o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo (Uradni list RS, št. 10/93, 38/94 in 40/97). 2. Zakonodajalec mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku devetih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. Če zakonodajalec ugotovljene neustavnosti v roku iz prejšnje točke ne odpravi, se po izteku tega roka vsi postopki, ki so prekinjeni oziroma odloženi na podlagi Zakona o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo, na predlog strank nadaljujejo."

Tožeča stranka je (ponovno) predlagala nadaljevanje pravdnega postopka dne 2.6.2004, kar je (pravilno) ugotovilo že sodišče prve stopnje; 9 mesečni rok za odpravo neskladja ZPSSJAN z Ustavo pa se je neuspešno iztekel z dnem 1.1.2006. Sodišče druge stopnje tako ocenjuje, da sta na podlagi cit. odločbe Ustavnega sodišča izpolnjeni predpostavki oz. pogoja za nadaljevanje tega prekinjenega (pravdnega) postopka.

Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (366. čl., 2. tč. 365. čl. in 353. čl. ZPP).