VSL sklep III Cp 2873/2005

Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se
upnikov predlog za nadaljevanje postopka z dne 1.9.2003 zavrne.
Upnik mora dolžnikom povrniti skupno 161.040,00 SIT stroškov
pritožbenega postopka, in sicer vsakemu v znesku 40.260,00
SIT v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne
po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se

izvršba, dovoljena s sklepom opr. št. Ig 21/2000 z dne 14.2.2000,

nadaljuje proti dolžnikom družbenikom: F. S., J. G., N. J. in F.

K. Proti novim dolžnikom je prvostopno sodišče dovolilo izvršbo z

novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem, cenitvijo, hrambo pri

upniku in prodajo kjerkoli nahajajočih se premičnin vsake vrste, ki

so v lasti dolžnikov, kot tudi gotovine in drugih vrednot ter s

poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo zarubljenih stvari

z nakazilom kupnine na upnikov transakcijski račun. Hkrati je

dolžnikom prepovedalo razpolagati z zarubljenimi stvarmi in za

izvršitelja določilo R. D.

Proti sklepu so se pravočasno pritožili vsi dolžniki, vsak

po svojem pooblaščencu, zaradi zmotno ugotovljenega

dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in

zmotne uporabe materialnega prava. Dolžniki J. G., N. J. in F. S.

sodišču druge stopnje predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako,

da upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zavrže, podredno zavrne,

upniku pa naj naloži, da (vsakemu) dolžniku povrne stroške

pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dolžnik F. K.

drugostopnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep glede njega

razveljavi in postopek zoper njega ustavi, s stroškovno posledico.

Vsi dolžniki v pritožbah opozarjajo na napačen pravni pouk

izpodbijanega sklepa, ki pravi, da je ugovor dovoljen le zoper novo

izvršilno sredstvo in predmete izvršbe. Menijo, da je dopusten tudi

ugovor, da novi dolžniki za terjatev ne odgovarjajo. Po njihovem

mnenju določbe 3. poglavja ZFPPod ne veljajo za zadruge, saj to

poglavje ureja zgolj izbris gospodarskih družb, kar pa zadruga ni.

Podrejeno opozarjajo, da je predlog za nadaljevanje izvršbe vložen

prepozno. Izbris prejšnjega dolžnika xx je bil objavljen v Uradnem

listu 29.4.2002, upnikov predlog za nadaljevanje pa je na sodišče

prispel 2.9.2003, torej prepozno. Poleg tega vsi pritožniki

zatrjujejo, da so bili le pasivni člani zadruge, brez kakršnegakoli

vpliva na njeno poslovanje. Dolžnik F. K. v pritožbi še dodatno

opozarja, da ob prejemu izpodbijanega sklepa od izvršitelja ni

podpisal nobene vročilnice, tako da niti ne ve, ali je sklep uradno

prejel. Podredno izpodbija višino terjanih obveznosti, glede zamudnih

obresti pa ugovarja zastaranje. Dolžnik J. G. dodatno pravi, da je

odgovornost članov zadruge opredeljena v Zakonu o zadrugah in v

pravilih Kmetijsko-gozdarske zadruge xx. Ustanovitelji in člani

jamčijo za dolgove zadruge le do višine vpisanega deleža, kar

konkretno pomeni 2.000,00 SIT. Jamstvo pa se nanaša samo na dolgove,

nastale do konca leta, v katerem je zadružnik prenehal biti član in

traja eno leto po prenehanju članstva. Članstvo je prenehalo več kot

eno leto pred upnikovim zahtevkom. Dolžnik N. J. prvostopnemu sodišču

očita tudi, da je z izpodbijanim sklepom prekoračilo upnikov predlog

s tem, ker je sklep izdalo na drugačen priimek od predlaganega

(J.).

Upnik je na pritožbe dogovoril, vendar sodišče druge stopnje

njegovih odgovorov ni upoštevalo, saj se v pritožbenem

postopku proti sklepu določbe Zakona o pravdnem postopku -

ZPP o odgovoru na pritožbo ne uporabljajo (366. člen ZPP v

zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Pritožbe so utemeljene.

Sodišče prve stopnje v postopku ni storilo nobene od po uradni

dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka iz

2odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, niti nobene od

izrecno očitanih kršitev procesne narave. Napaka v pravnem pouku

izpodbijanega sklepa za dolžnike, ki so proti sklepu vsi vložili

pritožbo, nima škodljivih posledic. Tudi popravek v zapisu priimka

dolžnika J. pomeni le odpravo očitne pisne pomote (odvečna črka), s

čimer prvostopno sodišče upnikovega zahtevka ni prekoračilo.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov spisa je

razvidno, da je prvotna dolžnica - Kmetijsko gozdarska

zadruga xx z.o.o. prenehala kot pravna oseba z izbrisom iz sodnega

registra brez likvidacije po uradni dolžnosti na podlagi določb

Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod. Vendar pa tak izbris

zadruge upniku sam po sebi še ne daje pravic iz 27. člena ZFPPod

(domneva dane izjave članov po 1. odst. 394. člena Zakona o

gospodarskih družbah), kot pravilno opozarjajo tudi pritožniki.

Razlogi za prenehanje zadruge so namreč taksativno določeni v 47.

členu Zakona o zadrugah - ZZad, ki med drugim določa, da lahko pride

do prenehanja zadruge brez opravljenega postopka likvidacije le v

primeru njenega stečaja in v primeru spojitve, pripojitve ali

razdelitve zadruge (2. odst. 47. člena ZZad). Za obveznosti zadruge v

skladu z določbo 1. odst. 40. člena ZZad, primarno in neomejeno

odgovarja sama zadruga. Odgovornost članov za njene obveznosti pa se

lahko, upoštevaje, da je obveznost članov subsidiarna in omejena, v

primeru prenehanja zadruge uresniči v stečaju, kjer člani odgovarjajo

za nekrit primankljaj stečajnih upnikov, ki ostane po izterjavi

nevplačanih deležev (prim. 40. člen ZZad). Pritožbeni očitki, da

terjana obveznost ni prešla na člane izbrisane zadruge na podlagi 27.

člena ZFPPod, so zato utemeljeni.

Glede na navedeno sodišče druge stopnje sodi, da je prvostopno

sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbam

dolžnikov ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 365. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je upnikov predlog

za nadaljevanje postopka zaradi odgovornosti članov za obveznosti

izbrisane zadruge na podlagi 27. člena ZFPPod, zavrnilo.

Ker je sodišče druge stopnje spremenilo odločbo, zoper katero je bilo

vloženo pravno sredstvo, je odločilo o stroških vsega postopka,

povezanega z upnikovim predlogom za nadaljevanje izvršbe (2. odst.

165člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžniki so s svojimi

pritožbami uspeli v celoti, zato jim mora upnik povrniti vse potrebne

pritožbene stroške, ki jih je drugostopno sodišče odmerilo na podlagi

priglašenih stroškov (l. št. 22, 28, 31, 53), v skladu z Odvetniško

tarifo. Dolžnikom je tako priznalo vsakemu skupno po 40.260,00 SIT

izvršilnih stroškov, kar predstavlja, upoštevajoč vrednost odvetniške

točke 110,00 SIT, stroške sestave pritožbe (300 odvetniških točk), 2%

materialne stroške (660,00 SIT) in 20% DDV (6.600,00 SIT).

Drugostopno sodišče dolžnikom ni priznalo priglašenih stroškov sodnih

taks, saj slednja nobenemu izmed dolžnikov ni bila niti odmerjena.

Poleg tega jim ni priznalo priglašenih, a neizkazanih dejanskih

materialnih stroškov, kolikor presegajo pavšalni znesek 2% od skupne

vrednosti storitve, niti priglašenih stroškov posveta s stranko in

stroškov prejema sklepa in poročila stranki, saj so ti stroški

vsebovani že v priznanju plačila za storitev, zaradi katere je bil ta

posvet potreben (sestava pritožbe). Od pritožbenih stroškov je

sodišče druge stopnje priznalo zamudne obresti od prvega dne po

poteku paricijskega roka. Zamudne obresti so objektivna posledica

zamude, ta pa v primeru stroškov postopka ne more nastopiti pred

prejemom te odločbe in iztekom roka za prostovoljno izpolnitev

obveznosti (152. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).