VSL sklep III Cp 4875/2005
ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.4875.2005Področje: izvršilno pravo, mednarodno zasebno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Vzajemnost pri priznanju tuje sodne odločbe kot o predhodnem
vprašanju sodišče upošteva samo na ugovor dolžnika, saj se vzajemnost
domneva, dokler se ne določi drugače.
Izrek
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva
vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.
2. Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo izvršilni
predlog.
Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik, ki v
pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter
izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izvršitev;
podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v
ponovno odločanje. V pritožbi upnik navaja, da je zmotna ugotovitev
sodišča prve stopnje, da med Avstrijo in Slovenijo ne obstaja
vzajemnost. Upnik se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča Cp 5/2004,
po katerih se obstoj vzajemnosti glede priznanja sodne odločbe
domneva do dokaza o nasprotnem. Pogoj za ugotavljanje vzajemnosti
glede priznanja sodne odločbe se domneva do dokaza o nasprotnem.
Pogoj za ugotavljanje vzajemnosti je namreč trditev katere izmed
strank v postopku, ki pa v konkretnem primeru ne obstaja. Izpodbijani
sklep tudi ne vsebuje nobenih razlogov o tem, na podlagi česar je
sodišče sklepalo, da pred 1.5.2004 ni obstajala vzajemnost med
Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. Da je obstajala dejanska
vzajemnost izhaja iz pravnomočnih odločb I R 44/2002 Okrožnega
sodišča v Ljubljani in R 25/2004 Okrožnega sodišča v Kranju. Sodišče
prve stopnje se po nepotrebnem sklicuje na uredbo Sveta Evropske
unije.
Pritožba je utemeljena.
Po določbi šestega odstavka člena 108 Zakona o mednarodnem zasebnem
pravu in postopku (Ur. list RS, št. 56/99; v nadaljnjem besedilu
ZMZPP) lahko vsako sodišče odloča priznanje tuje sodbe kot o
predhodnem vprašanju, če ni bil izdan poseben sklep, z učinkom le za
ta postopek. Podobno določbo ima tudi ZIZ, ko določa med drugim, da
se sme dovoliti in opraviti izvršitev tuje sodne odločbe, če
izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za priznanje (1. odstavek
člena 13 ZIZ). Te pogoje pa določa ZMZPP v četrtem poglavju (člen 94
do 111 ZMZPP). Med temi pogoji pa je tudi vzajemnost kot pravilno
ugotavlja sodišče prve stopnje (člen 101). Za zavrnitev predloga
zaradi vzajemnosti pa ni pogoj, da med Republiko Avstrijo in
Republiko Slovenijo ni bila podpisana mednarodna pogodba o
izvrševanju odločb, kot zmotno izhaja iz razlogov izpodbijane
odločbe, saj se obstoj vzajemnosti domneva do dokaza o nasprotnem (3.
odstavek člena 101 ZMZPP) kot pravilno opozarja v pritožbi upnik,
sklicujoč se na sklep Vrhovnega sodišča Cp 5/2004, prav tako pa
zadostuje dejanska vzajemnost. To pomeni, da je pogoj za ugotavljanje
vzajemnosti sploh trditev katere izmed strank, da vzajemnost ne
obstaja, breme dokazovanja pa na stranki, ki trdi, da ne obstaja
vzajemnost. Sodišče prve stopnje po povedanem brez trditvene in
pravne podlage ugotavlja, da vzajemnost ne obstaja in je bilo zaradi
tega pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo
vrniti v nadaljnje odločanje (člen 365 točka 3 ZPP v zvezi s členom
15 ZIZ).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑