VSL sklep I Cpg 592/2003

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in vsa procesna dejanja,
opravljena po 14.5.2001 se razveljavijo ter se zadeva vrne v nov
postopek sodišču prve stopnje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno
odločbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o

izvršbi v 1. in 3. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča

stranka. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu

sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v

novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V okviru uradoma upoštevnih razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da

je prišlo v postopku izdaje izpodbijane sodbe do absolutne bistvene

kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je

odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (prim. prvi odstavek 354.

člena ZPP).

Iz podatkov spisa je razvidno, da sodišče prve stopnje toženi stranki

ni vročilo ne predloga tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje,

ne vabila na narok za obravnavanje tega predloga, ki ga je opravilo

dne 3.9.2001 v odsotnosti tožene stranke. Sklep o dovolitvi

predlagane vrnitve v prejšnje stanje, ki ga je razglasilo na naroku,

je skupaj s tem predlogom toženi stranki sodišče prve stopnje vročilo

šele hkrati s ponovnim vabilom na prvi narok za glavno obravnavo v

gospodarskem sporu male vrednosti (prim. vročilnico, speto k list.

št. 26).

Po prvem odstavku 5. člena ZPP mora sodišče dati vsaki stranki

možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Samo

tedaj, če ZPP tako določa, sme sodišče odločiti o zahtevku, o katerem

nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi (drugi odstavek

5člena ZPP). Pravica do izjave je izraz načela kontradiktornosti.

Izjeme od tega načela, lahko določa le ZPP. Ker ZPP glede postopka

obravnavanja predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne določa nobene

izjeme glede pravice nasprotne stranke do izjave, je sodišče prve

stopnje z opustitvijo vročitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje

in vabila na narok za obravnavanje tega predloga zagrešilo absolutno

bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za

kršitev temeljnega načela pravdnega postopka, ki pomeni

konkretizacijo ustavne človekove pravice do enakega varstva pravic

(prim. 22. člen Ustave). Pritožbeno sodišče je zato moralo

razveljaviti vsa procesna dejanja sodišča, ki jih je sodišče prve

stopnje opravilo po tem, ko je tožeča stranka vložila predlog za

vrnitev v prejšnje stanje, to je po 14.5.2001, vključno s sklepom,

razglašenim na naroku dne 3.9.2001. Postopek je tako vrnjen v fazo

odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti opisane

pomanjkljivosti. To bo storilo tako, da bo predlog za vrnitev v

prejšnje stanje najprej vročilo toženi stranki v odgovor in nato

postopalo skladno 120. členu ZPP. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je

potrebno tudi v postopku, v katerem se obravnava predlog za vrnitev v

prejšnje stanje, trditve, s katerimi stranka utemeljuje

opravičljivost razlogov, primerno izkazati. To pomeni, da ne

zadostuje, da sodišče sledi trditvam predlagatelja, ne da bi izvajalo

predlagane dokaze. Glede na opisano procesno situacijo pritožbeno

sodišče ne more odgovarjati na pritožbene očitke, ki se tičejo

pravilne uporabe materialnega prava.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem

odstavku 165. člena ZPP.