VSL sklep IV Cpg 47/2004

1. Pritožbi upnika D. d.o.o., Kranj, se ugodi, izpodbijani sklep se
razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
2. Pritožba M. d.o.o., Medvode, se zavrže.

Registrsko sodišče je z uvodoma citiranim sklepom prekinilo postopek

odločanja o predlogu predlagatelja I. d.o.o., Ljubljana, do

pravnomočne odločitve glede stečajnega postopka.

Zoper sklep sta se pritožila v uvodu navedena pritožnika.

1Pritožnik D. d.o.o. iz Kranja je utemeljeval pravni interes za

vložitev pritožbe s statusom udeleženca registrskega postopka, ki ni

predlagatelj niti nasprotni udeleženec, pač pa upnik družbe M. d.o.o.

in M.I. d.o.o. Navedel je, da se pritožuje zoper sklep registrskega

sodišča, ker je z njim prizadet njegov pravni interes, da se postopek

odločanja o predlogu nadaljuje in da ne pride do pripojitve njegovega

dolžnika s prevzemno družbo. Svoj pravni interes je še utemeljeval z

navedbo, da je moral zaradi stališča sodišča v stečajnem postopku, ki

se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št St 211/2002,

da postopek teče tudi zoper družbe, katerih pripojitev je predlagala

družba I. d.o.o., terjatev prijaviti v stečajnem postopku in z

navedbo, da je stečajna upraviteljica zoper njega vložila tožbo

zaradi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju. Ker je sodišče v

postopku vpisa pripojitve pravni interes priznalo že drugemu upniku,

o katerega pritožbi je odločalo, bi v primeru, če odreče udeležbo

njemu, kršilo njegovo ustavno pravico do enakega varstva pravic iz

22člena Ustave.

Glede priznanja pritožniku statusa udeleženca v registrskem postopku

Udeleženec v postopku za vpis v sodni register je predlagatelj

postopka, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj, ter oseba, katere

pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek

17člena ZSReg).

Po oceni pritožbenega sodišča je upnik D. d.o.o. s trditvami o

njegovem domnevno slabšem položaju upnika v stečajnem postopku od

položaja, ki bi ga imel, če nad dolžnikom, s katerim sta bila v

poslovnem razmerju, ne bi bil začet stečajni postopek, utemeljeval

svoj ekonomski interes, da dobi plačano terjatev v celoti. Za dosego

tega cilja v stečajnem postopku, ki se vodi na podlagi pravnomočnega

sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom M.I. d.o.o.- v

stečaju, njegova udeležba v konkretnem registrskem postopku ni

odločilna in so trditve v to smer za registrski postopek neupoštevne.

V zvezi s pritožnikovimi trditvami, da registrsko sodišče ni imelo

pravne podlage za prekinitev registrskega postopka in da ima upnik

pravni interes, da se o predlagateljevem predlogu dokončno odloči, pa

pritožbeno sodišče ocenjuje, da so izpolnjene procesne predpostavke

za odločanje o pritožbi. Prvostopno sodišče je namreč izpodbijani

sklep o prekinitvi vročalo pooblaščencu upnika, s čimer mu je

smiselno priznalo status udeleženca, ki mu ga pritožbeno sodišče,

zaradi spoštovanja enakega varstva pravic, ne more v pritožbenem

postopku več odreči.

Pritožnik je v pritožbi uveljavljal pritožbeni razlog bistvene

kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava s

predlogom pritožbenemu sodišču, da ji ugodi ter izpodbijani sklep

spremeni tako, da predlog zavrže, podrejeno pa tako, da ga spremeni

in odloči, da se postopek prekine do takrat, ko ga bo stečajni

upravitelj prevzel oz. ko ga bo sodišče povabilo, naj to stori.

Pritožba je utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je izrek izpodbijanega sklepa

nerazumljiv, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Tudi če je šteti,

da gre za očitno pisno pomoto v zapisu izreka sklepa, da se prekinja

predlog, namesto pravilno registrski postopek odločanja o predlogu

(ki jo lahko prvostopno sodišče vsak čas popravi, smiselno določilu

328in 332. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP),

je izrek sklepa nerazumljiv zato, ker iz njega ni razvidno niti od

kdaj naj bi bil postopek prekinjen, niti do kdaj naj bi prekinitev

trajala. V izreku opredeljen čas prekinitve postopka "do pravnomočne

odločitve glede stečajnega postopka" namreč ni niti določljiv, ker se

iz njega ne da razbrati, na katero odločitev stečajnega senata glede

stečajnega postopka se nanaša. S tem pa je podana absolutna bistvena

kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP v zvezi s 366.

členom ZPP, oba pa v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP.

Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep

prvostopnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3.

točka 39. člena ZSReg).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva, da je na

predlagateljev predlog (ki ga je kot prevzemna družba predlagatelj

vložil tudi v imenu prevzetih družb) najprej s sklepom odločilo o

pripojitvi in jo vpisalo v sodni register ter da je bil nad subjektom

vpisa v sodni register M.I. d.o.o., Ljubljana s pravnomočnim sklepom

St 211/2002 začet stečajni postopek, še preden je registrsko sodišče

na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg

23/2003 z dne 7.5.2003. ponovno odločilo o predlagateljevem predlogu.

Nadalje naj upošteva, da je pri istem subjektu vpisa v sodni register

po uradni dolžnosti opravilo vpis pravnomočnega sklepa o začetku

stečajnega postopka (prvi odstavek 171. člena ZPPSL v zvezi z drugim

odstavkom 9. člena ZSReg).

Registrski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, v katerem

pristojno sodišče po pravilih registrskega postopka odloča o

podatkih, ki se pri subjektih vpisa vpisujejo v sodni register.

Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga

(prvi odstavek 9. člena ZSReg). Po uradni dolžnosti ali na zahtevo

drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako

določa zakon (drugi odstavek 9. člena ZSReg).

Po uradni dolžnosti pravilno izveden vpis pravnomočnega sklepa o

začetku ali o zaključku stečajnega postopka, po svoji naravi v

registrskem postopku, ki se je pred tem začel na podlagi vloženega

predloga, nima enakih pravnih posledic, kot jih ima v pravdnem

postopku sklep o začetku ali o zaključku stečajnega postopka. Pravdni

postopek se zaradi pravnih posledic začetka ali zaključka stečajnega

postopka prekine (3. in 4. točka 205. člena ZPP). V registrskem

postopku pa je posledica nastopa pravnih posledic začetka stečajnega

postopka nad subjektom vpisa v sodni register ravno vpis sklepa o

začetku stečajnega postopka v sodni register; posledica zaključka

stečajnega postopka pa je vpis pravnomočnega sklepa o zaključku

stečajnega postopka v sodni register (prvi odstavek 171. člena

ZPPSL). Z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni

register registrsko sodišče izbriše dolžnika iz sodnega registra in

predhodne vpise, ki jih je opravilo na podlagi prvega odstavka 171.

člena ZPPSL (drugi odstavek 171. člena ZPPSL). Niti po vpisu

pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka niti po vpisu

pravnomočnega sklepa o zaključku stečajnega postopka, ni mogoče več

nadaljevati registrskega postopka, ki se je začel na predlog, ki je

bil vložen pred katerim od vpisov, ki jih je sodišče opravilo po

uradni dolžnosti, niti ni mogoče s poznejšimi vpisi spreminjati

vpisov, ki so bili že vpisani na dan vpisa sklepa o začetku

stečajnega postopka. Zato bi bila prekinitev tako zaradi začetka

stečajnega postopka kot do zaključka stečajnega postopka, v

registrskem postopku nesmiselna. V registrskem postopku zato smiselna

uporaba 3. in 4. točke 205. člena ZPP o prekinitvi pravdnega postopka

in o njenem nadaljevanju v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP, v

zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP, v opisanem dejanskem

stanju ni možna.

Prekinitev postopka, kot jo ureja ZSReg, pa je tudi sicer predvidena

le v primeru čakanja na odločitev o predhodnem vprašanju, ki je med

udeleženci sporno (drugi odstavek 33. člena ZSReg). Da bi šlo v

konkretnem primeru za takšen razlog prekinitve postopka odločanja o

predlogu pa niti iz podatkov spisa, niti iz obrazložitve

izpodbijanega sklepa ni razvidno.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da za prekinitev

postopka sploh niso podani pogoji; niti ne ob smiselni uporabi 205.

člena ZPP, niti ne na podlagi drugega odstavka 33. člena ZSReg.

Zato bo moralo registrsko sodišče v novem postopku, v katerega mu je

pritožbeno sodišče vrnilo zadevo, odločiti le še o predlogu

predlagatelja I. d.o.o., Ljubljana, ki ga je vložil dne 12.7.2002 in

o katerem še ni odločeno.

Ker je bil nad subjektom vpisa podatkov v sodni register M.I.,

d.o.o., Ljubljana, s pravnomočnim sklepom St 211/2002 začet stečajni

postopek, bo moralo najprej preizkusiti, ali predlagatelj po vpisu

sklepa o začetku stečajnega postopka, še vedno izkazuje pravni

interes za ponovno odločanje o utemeljenosti njegovega predloga

(skozi presojo ali bi ponovna odločitev o predlogu imela kakšne

posledice na po uradni dolžnosti vpisan pravnomočen sklep o začetku

stečajnega postopka nad subjektom vpisa M.I. d.o.o., Ljubljana).

Pravni interes in upravičenost predlagatelja, da po pravnomočnosti

sklepa o začetku stečajnega postopka nastopa kot udeleženec

registrskega postopka, morata biti podana ves čas trajanja postopka.

Ker pa se je postopek, ki je bil začet na predlog predlagatelja, še

pred pravnomočnostjo sklepa o predlogu, nadaljeval po uradni

dolžnosti (z vpisom sklepa o začetku stečajnega postopka nad tistim

subjektom vpisa v sodni register, kot je bil v sodnem registru vpisan

na dan začetka stečajnega postopka - vpis pripojitve na podlagi

določila 521. člena ZGD), se je smiselno postopek, ki je tekel na

podlagi predloga, končal. Ker pa je tudi v nepravdnem postopku o

vsakem predlogu potrebno odločiti, ne glede na dejstvo, če se je med

postopkom odločanja o predlogu začel postopek po uradni dolžnosti

(primerjaj z drugim odstavkom 22. člena ZNP), veljajo smiselno te

določbe ZNP tudi v registrskem postopku (19. člen ZSReg).

2Pritožba M. d.o.o., Medvode, ni dovoljena.

Pritožnik je ena izmed prevzetih družb, ki je na podlagi vpisa sklepa

o pripojitvi k prevzemni družbi (2. točka tretjega odstavka 521.

člena ZGD), prenehala. S pritožbo zoper izpodbijani sklep pa želi

smiselno doseči nadaljevanje postopka odločanja o predlogu in takšno

odločitev registrskega sodišča, na podlagi katere bi nad njim

prenehal teči stečajni postopek. Zato je predlagal, da pritožbeno

sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje spremeni tako, da predlog za vpis pripojitve zavrže, oziroma

podrejeno tako, da prekine postopek do takrat, ko ga bo stečajni

upravitelj prevzel oz. ko ga bo sodišče povabilo, naj to stori.

Ravno zaradi vpisa pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka

nad subjektom vpisa v sodni register, družbo M.I. d.o.o., Ljubljana,

opr. št St 211/2002 Okrožnega sodišča v Ljubljani, je nastala

situacija, zaradi katere je pritožnik izgubil status udeleženca -

predlagatelja registrskega postopka (tudi v njegovem imenu ga je

namreč vložila prevzemna družba I. d.o.o., Ljubljana; primerjaj z

določilom prvega odstavka 520. člena ZGD). Na sposobnost udeleženca v

registrskem postopku mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni

dolžnosti (smiselno 80. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37.

členom ZNP), ker je obstoj te sposobnosti procesna predpostavka v

vseh fazah postopka, torej tudi pri presoji dovoljenosti rednega

pravnega sredstva zoper sklep registrskega sodišča.

Ker se zaradi vpisa pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega

postopka v sodni register, pomanjkljivost na strani udeleženca kot

predlagatelja, to je prevzete družbe, ki je bila na dan začetka

stečajnega postopka nad prevzemno družbo, kot prevzeta družba že

izbrisana iz sodnega registra, po oceni pritožbenega sodišča ne da

več odpraviti (glej smiselno peti odstavek 81. člena ZPP), ker do

ponovnega vpisa pripojene družbe v sodni register (po vpisu

pravnomočnega sklepa o začetku stečajnega postopka nad prevzemno

družbo) v skladu s pravili postopka sodnega registra ne more več

priti, niti se ne da odpraviti z njegovim zastopanjem po stečajni

upraviteljici, ki zastopa stečajnega dolžnika, je nastala situacija,

ko je pritožba vložena po osebi, ki te pravice več nima. Pritožnik je

imel kot eden izmed predlagateljev v postopku pripojitve status

udeleženca registrskega postopka kvečjemu do pravnomočnosti sklepa o

začetku stečajnega postopka, po tem pa več ne.

S tem pa se izkaže, da je pritožba prevzete družbe M. d.o.o.,

Medvode, zoper izpodbijani sklep nedovoljena in jo je zato moralo

pritožbeno sodišče zavreči (1. točka 39. člena ZSReg).

Sodišče prve stopnje pa bo moralo odločati še o predlogu M. d.o.o.,

Medvode, ki je z vlogo z dne 4.10.2004 predlagal, da se v sodnem

registru ponovno vpiše družba M. d.o.o., in sicer do pravnomočne

odločitve o njeni pripojitvi k družbi M.I. d.o.o. - v stečaju.