VSL sklep I Cpg 565/2003

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da umika tožbe in odpovedi

tožbenega zahtevka ne dovoli, ker nista dopustna.

Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka po

svojem (novem) pooblaščencu in navedla obširne razloge, ki pa jih

pritožbeno sodišče ne povzema, ker jih tudi ne more upoštevati.

Izpodbijani sklep je namreč pravilen predvsem zato, ker tožbe ni

mogoče umakniti in se tožbenemu zahtevku ni mogoče odpovedati potem,

ko je glavna obravnava končana (in celo izdana sodba). Tako je

določeno v 2. odst. 188. čl. in v 1. odst. 317. čl. ZPP. Prvostopnemu

sodišču zato o vlogi tožeče stranke, s katero je tožbo umaknila in se

odpovedala tožbenemu zahtevku dne 28.3.2003 (zap. št. 58 spisa)

potem, ko je glavno obravnavo zaključilo in dne 22.11.2002 tudi

izdalo sodbo, ni bilo treba odločati z uporabo 3. odst. 3. čl. ZPP,

ker bi lahko vlogo tožeče stranke preprosto zavrglo.

Če ne bi šlo za takšno procesno situacijo, pa bi bilo treba pritrditi

tudi razlogom v izpodbijanem sklepu. Zakoniti zastopnik mora vedno

ravnati izključno v interesu zastopane pravne osebe. V obravnavanem

sporu je prišlo do kolizije intersov družbe in toženca, kot njenega

zakonitega zastopnika. Če bi bil toženec njen edini zakoniti

zastopnik, bi je zoper sebe ne mogel zastopati. Sodišče bi v takšnem

primeru družbi moralo postaviti kolizijskega zastopnika (glej 2. tč.

1odst. 82. čl. ZPP v zvezi s koment. 6.1. k 69. členu OZ). Procesno

dejanje toženca, razvido iz vloge z dne 28.3.2003 (zap. št. 58

spisa), je, upoštevajoč navedeno, v nasprotju z interesi tožeče

stranke v tem sporu.

S temi razlogi je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zoper

sklep zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP).